{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=cirila-stuberrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=cirila-stuberrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=14&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=cirila-stuberrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"139967","attributes":{"wp-id":355967,"date":"2020-05-08T11:50:40+02:00","modified":"2020-05-08T15:24:38+02:00","slug":"do-konca-leta-55-subvencioniranih-delovnih-mest-v-kulturi-za-mlade","post-type":"post","title":"Do konca leta 55 subvencioniranih delovnih mest v kulturi za mlade","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/do-konca-leta-55-subvencioniranih-delovnih-mest-v-kulturi-za-mlade/","content":"

Pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti že od leta 2016 izvajajo program evropskega projekta socialnega sklada, v okviru katerega imajo na voljo evropska sredstva za zaposlovanje in izobraževanje brezposelnih mladih do 29. leta starosti v poklicih na področju kulture. Prav zdaj je odprt razpis za zaposlovanje brezposelnih mladih v vrednosti dva milijona evrov, ki omogoča do konca letošnjega leta zaposlitev 55 mladih. O razpisu je kolegici Cirili Štuber več povedala Irena Kržan, svetovalka projekta pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

","excerpt":"Za zaposlitev brezposelnega mladega na področju kulture 5 tisoč evrov subvencije","featured-media-id":29913,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174691472","abovetitle":"","subtitle":"Za zaposlitev brezposelnega mladega na področju kulture 5 tisoč evrov subvencije","category-text":"False","permalink":"2020/05/do-konca-leta-55-subvencioniranih-delovnih-mest-v-kulturi-za-mlade/","show-start":"2020-05-08T16:20:00+02:00","show-end":"2020-05-08T16:30:00+02:00","audio-length":"409","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/08/ZAPOSLOVANJEMLADIHVKULTURI4748431.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174691472","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

povezava na razpis

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29913"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29913"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139728","attributes":{"wp-id":355376,"date":"2020-05-04T16:29:02+02:00","modified":"2020-05-04T16:42:29+02:00","slug":"najbolj-pomemben-je-obcutek-svobode","post-type":"post","title":"Najbolj pomemben je občutek svobode","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/najbolj-pomemben-je-obcutek-svobode/","content":"

V preteklih šestih karantenskih tednih smo se morali v skrbi za zdravje marsičemu odpovedati; ne le skodelici kave v svojem najljubšem lokalu, pač pa tudi prehranjevanju zunaj doma, nakupovanju oblačil in obutve, knjigam in seveda druženju s prijatelji in sorodniki. Nekatere od teh običajnih dejavnosti se z današnjim dnem vračajo. Kako smo se ponovnega odpiranja lokalov, trgovin, knjigarn in frizerskih salonov lotili v središču Ljubljane, si je pobliže ogledala Cirila Štuber.

","excerpt":"Prvi dan ponovnega odprtja lokalov, trgovin, knjigarn in salonov ni bilo pretirane gneče.","featured-media-id":29850,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174690439","abovetitle":"","subtitle":"Prvi dan ponovnega odprtja lokalov, trgovin, knjigarn in salonov ni bilo pretirane gneče.","category-text":"False","permalink":"2020/05/najbolj-pomemben-je-obcutek-svobode/","show-start":"2020-05-04T16:30:00+02:00","show-end":"2020-05-04T16:40:00+02:00","audio-length":"449","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/04/Najboljpomembenjeobuteksvobode4738992.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690439","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29850"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29850"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138764","attributes":{"wp-id":352981,"date":"2020-04-17T17:07:47+02:00","modified":"2020-04-18T11:11:39+02:00","slug":"petdeset-kolesarjev-ultramaratoncev-dva-in-pol-krat-okoli-sveta","post-type":"post","title":"Petdeset kolesarjev ultramaratoncev dva in pol krat okoli sveta","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/petdeset-kolesarjev-ultramaratoncev-dva-in-pol-krat-okoli-sveta/","content":"

Slovenska ultrakolesarka Bernarda Jurič, je bila povabljena v 50-člansko skupino ukltramaratonskih kolesrajev z vseh koncev sveta, ki kolesarijo v dobrodelne namene. Od 10. aprila do 8. maja bodo dva in pol krat virtualno obkrožili planet Zemlja. Na ta način zbirajo denar za dobrodelno organizacijo Zdravniki brez meja, ki pomaga najbolj ranljivim skupinam ljudi in se bori z virusom COVID-19. Upajo, da bodo zbrali 40.075 evrov, kolikor v kilometrih znaša dolžina ekvatorja.

","excerpt":"Z vrtenjem pedalov zbirajo prostovoljne prispevke za organizacijo Zdravniki brez meja.","featured-media-id":29619,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174686774","abovetitle":"","subtitle":"Z vrtenjem pedalov zbirajo prostovoljne prispevke za organizacijo Zdravniki brez meja.","category-text":"False","permalink":"2020/04/petdeset-kolesarjev-ultramaratoncev-dva-in-pol-krat-okoli-sveta/","show-start":"2020-04-17T11:30:00+02:00","show-end":"2020-04-17T11:38:00+02:00","audio-length":"491","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/17/BERNARDAJURI4715459.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174686774","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29619"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29619"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"137683","attributes":{"wp-id":349989,"date":"2020-03-30T13:25:25+02:00","modified":"2020-03-30T14:27:07+02:00","slug":"ne-nasedajte-prodajalcem-delnic-podjetij-ki-naj-bi-zdaj-zdaj-razvila-zdravilo-za-koronavirus","post-type":"post","title":"Ne nasedajte prodajalcem delnic podjetij, ki naj bi zdaj zdaj razvila zdravilo za koronavirus","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/ne-nasedajte-prodajalcem-delnic-podjetij-ki-naj-bi-zdaj-zdaj-razvila-zdravilo-za-koronavirus/","content":"

Ne glede na krizne ukrepe, ki jih sprejema država in s katerimi poskuša omiliti ekonomsko krizo, ki je po tednih in celo mesecih zaustavitve življenja neizogibna, bo pandemija koronavirusa imela vpliv tudi na osebne finance. Kakšne razmisleke moramo opraviti preden pomislimo na najem novega kredita in kako lahko reprogramiramo stare kredite. Pogovor z neodvisnima finančnima svetovalcema Ano in Mitjem Vezovišek se dotika tudi finančnih trgov in zlatih pravil, ki se jih naj držijo vlagatelji.

","excerpt":"Neodvisna finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek o vplivu pandemije na osebne finance","featured-media-id":29188,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174682256","abovetitle":"","subtitle":"Neodvisna finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek o vplivu pandemije na osebne finance","category-text":"False","permalink":"2020/03/ne-nasedajte-prodajalcem-delnic-podjetij-ki-naj-bi-zdaj-zdaj-razvila-zdravilo-za-koronavirus/","show-start":"2020-03-30T16:25:00+02:00","show-end":"2020-03-30T16:35:00+02:00","audio-length":"561","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/30/Osebnefinance4692820.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174682256","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29188"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29188"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"137458","attributes":{"wp-id":349392,"date":"2020-03-26T13:00:47+01:00","modified":"2020-03-26T17:38:43+01:00","slug":"strah-pred-netopirji","post-type":"post","title":"Naj nas bo strah netopirjev, ker nas lahko okužijo z virusi?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/strah-pred-netopirji/","content":"

Netopirji so edini leteči sesalci, njihov razpon prhuti pa seže od deset do skoraj 200 cm. V času sezonskih selitev na prezimovališča letijo tudi do 1300 km daleč. Živijo celo več kot 30 let, kar je zaradi njihove majhnosti precej nenavadno. Doslej smo o netopirjih govorili kot o od človeka ogroženi vrsti, zadnje tedne pa smo dobili vtis, da so oni tisti, ki ogrožajo človeka. Na Prvem smo dobili vprašanje, ali je treba pregnati netopirje iz stare vinske kleti, saj so izvor virusa SARS-CoV-2, ki povzroča koronavirusno bolezen covid 19. Nanj sta odgovorila prof. dr. Miroslav Petrovec in biolog Primož Presetnik.

Marina Dermastia, Netopirska zarota ali nenavadne živali, ki lahko živijo z virusi?: * Red Chiroptera, rokokrilci, kamor sodijo netopirji, predstavlja 20 odstotkov vseh sesalskih vrst in velja za biološko in geografsko najraznovrstnejšo skupino sesalcev. Živijo tudi več kot 30 let, kar je zaradi njihove majhnosti precej nenavadno. In to skupaj z njihovim običajnim življenjem v velikih skupinah povečuje potencial za prenos virusa znotraj vrste in med različnimi vrstami. Kljub temu je preliv virusov z netopirjev na druge živalske vrste izredno redek.

Nadzorujejo številčnost žuželčjih populacij, raznašajo semena rastlin, so med pomembnimi opraševalci rastlin, ki so vključene v prehrano nas in drugih živali. Gvano netopirjev je uporabno gnojilo, uporabljajo pa ga tudi pri proizvodnji mil, alternativnih goriv in antibiotikov. Različne vrste netopirjev se hranijo z žuželkami, sesalci, ribami, krvjo, sadjem in cvetnim prahom; svoj plen iščejo z eholokacijo – oddajajo zvok in nato določijo ter prepoznajo časovni zamik in lastnosti odmeva. Živijo na vseh celinah, razen na Antarktiki.

* članek Marine Dermastia

","excerpt":"Netopirji so nosilci številnih virusov, vendar je človek tisti, ki ogroža netopirje in ne nasprotno","featured-media-id":29265,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174681511","abovetitle":"","subtitle":"Netopirji so nosilci številnih virusov, vendar je človek tisti, ki ogroža netopirje in ne nasprotno","category-text":"False","permalink":"2020/03/strah-pred-netopirji/","show-start":"2020-03-26T16:30:00+01:00","show-end":"2020-03-26T16:40:00+01:00","audio-length":"386","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/26/Najnasbostrahnetopirjevkernaslahkookuijozvirusi4688616.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174681511","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Marina Dermastia, Netopirska zarota ali nenavadne živali, ki lahko živijo z virusi?: * Red Chiroptera, rokokrilci, kamor sodijo netopirji, predstavlja 20 odstotkov vseh sesalskih vrst in velja za biološko in geografsko najraznovrstnejšo skupino sesalcev. Živijo tudi več kot 30 let, kar je zaradi njihove majhnosti precej nenavadno. In to skupaj z njihovim običajnim življenjem v velikih skupinah povečuje potencial za prenos virusa znotraj vrste in med različnimi vrstami. Kljub temu je preliv virusov z netopirjev na druge živalske vrste izredno redek.

"},{"kind":"html","content":"

* članek Marine Dermastia

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29265"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29265"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136250","attributes":{"wp-id":345986,"date":"2020-03-06T00:37:35+01:00","modified":"2020-03-19T11:14:49+01:00","slug":"storz-182","post-type":"post","title":"Angelina Luxa","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/storz-182/","content":"

V oddaji Storž danes ponavljamo pogovor z Angelino Luxa, s katero smo se pogovarjali v zadnjem lanskem Storžu. Družina Angeline Luxa izhaja iz stare Gorice. Starši so se preselili v Ljubljano na vrhuncu fašističnega zatiranja Slovencev. Poroka s Tržačanom, katerega družina se je prav tako morala umakniti v Ljubljano, jo je osrečila za vse življenje. Seveda pa ni bila zapečkarica – zgodba njenega življenja, ki jo je po fragmentih razkrila Cirili Štuber, nas bo popeljala v neke druge čase.

","excerpt":"Ponovitev","featured-media-id":27594,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/storz/174661042","abovetitle":"","subtitle":"Ponovitev","category-text":"False","permalink":"2020/03/storz-182/","show-start":"2020-03-19T10:30:00+01:00","show-end":"2020-03-19T11:00:00+01:00","audio-length":"1188","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/12/26/AngelinaLuxaMMC.PR1.20191226.4.1030.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174661042","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"384"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"27594"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/27594"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"135368","attributes":{"wp-id":343805,"date":"2020-02-20T00:31:08+01:00","modified":"2020-03-03T22:30:09+01:00","slug":"nocni-obisk-1882","post-type":"post","title":"Metoda Dodič Fikfak – ponovitev intervjuja","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/nocni-obisk-1882/","content":"

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor. Sogovorniki iz najrazličnejših področij življenja delijo izkušnje, poglede na svet, zanimivosti, ideje, ki širijo obzorja, spodbudijo k premišljevanju in razvedrijo.

","excerpt":"Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor. Sogovorniki iz najrazličnejših področij življenja delijo izkušnje, poglede na svet, zanimivosti, ideje, ki širijo obzorja, spodbudijo k […]","featured-media-id":17385,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable_imported","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"False","permalink":"2020/02/nocni-obisk-1882/","show-start":"2020-03-04T00:15:00+01:00","show-end":"2020-03-04T01:00:00+01:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"337"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"17385"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/17385"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"135771","attributes":{"wp-id":344783,"date":"2020-02-26T14:25:31+01:00","modified":"2020-02-26T15:06:07+01:00","slug":"zasavske-dobre-zgodbe","post-type":"post","title":"Zasavske dobre zgodbe","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/zasavske-dobre-zgodbe/","content":"

Da v Zasavju nimajo le onesnaženega zraka in umazane industrije, pričajo mnogi primeri tehnološke in umetniške inovativnosti in ustvarjalnosti. Tomaž Berginc, generalni direktor ETI elektroelement iz Izlak je pojasnil, kako poteka robotizacija proizvodnje in kako prekvalifikacija delavcev, ki se veselijo novih znanj za nova delovna mesta. Tilen Sever, raziskovalec pri projektu OPERHA-2 v Steklarni Hrastnik nam je pojasnil, kako bodo za 15% zmanjšali ogljični odtis te hrastniške tovarne. V Hrastniku se po besedah župana Marka Funkla trudijo, da bi mladi prek stanovanjske zadruge prišli do primernih stanovanj po dostopnih cenah. Špela Pavli Perko, direktorica Delavskega doma Trbovlje, nam je povedala nekaj o odmevnem projektu novomedijskih umetnosti, ki jih gojija v Delavskem domu.

","excerpt":"Pri ETI elektroelement robotizirajo proizvodnjo, v Steklarni Hrastnik inovativno zmanjšujejo ogljični odtis, v Hrastniku prek stanovanjske zadruge do stanovanj za mlade","featured-media-id":28711,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174674575","abovetitle":"","subtitle":"Pri ETI elektroelement robotizirajo proizvodnjo, v Steklarni Hrastnik inovativno zmanjšujejo ogljični odtis, v Hrastniku prek stanovanjske zadruge do stanovanj za mlade","category-text":"False","permalink":"2020/02/zasavske-dobre-zgodbe/","show-start":"2020-02-26T14:25:00+01:00","show-end":"2020-02-26T14:45:00+01:00","audio-length":"1200","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/26/Zasavskedobrezgodbe4652290.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174674575","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"},{"type":"Category","id":"434"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"},{"type":"Author","id":"422"},{"type":"Author","id":"476"}],"meta":{"count":3}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28711"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28711"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"134994","attributes":{"wp-id":342789,"date":"2020-02-13T00:37:35+01:00","modified":"2020-02-26T11:39:05+01:00","slug":"intervju-225","post-type":"post","title":"Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/intervju-225/","content":"

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Poznamo jo kot strokovnjakinjo, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila o rakotvornosti te snovi osveščati strokovno in laično javnost. Je ena izmed tistih pripadnikov stroke, ki na glas pove, ko je zaradi industrijskih in drugih polutantov ogroženo zdravje zaposlenih ali prebivalstva nasploh. Pridružila se je tudi apelu zdravnikov in raziskovalcev, ki so zahtevali uveljavitev načela previdnosti, ko gre za sosežig odpadkov v Anhovem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.

“Čeprav so za glifosat že tri žrtve na sodišču nedvomno dokazale, da je pri njih povzročil raka, sodi še vedno v drugo B skupino, kar pomeni, da je potencialno rakotvoren. Preden bo prišel v prvo skupino nedvomno rakotvornih snovi bo prav gotovo trajalo še vsaj 10 let ali 20 let. Vedeti morate, da so tukaj strahotni boji in podkupovanja na vseh nivojih. Poznala sem predsednica IARC (Mdnarodna agencija za raziskovanje raka), ki je sam umrl zaradi raka in mi je nekaj mesecev pred smrtjo rekel, da skoraj ni več čiste organizacije in da imajo težave s podkupovanjem tudi tiste, ki so dotlej veljale za čiste. En drug predsednik IARC, ki ga tudi osebno poznam, je potem glede azbesta napisal takšne nesmisle, da je pol Italije skočilo v zrak samo zaradi tega, ker vemo, da ga je podkupila azbestna industrija. Še enkrat; denar je tukaj ključen.”
\n
“V okoljski stroki je izjemno težko delati. Na eni strani imamo izjemno močne industrije, ki imajo tudi izjemno močne odvetnike, na drugi strani pa strokovnjake, ki v vsakem primeru izpadejo kot žvižgači. Recimo v primeru, ki ga jaz doživljam, je izjemno težko, da te ne začne ena ali druga politična stroka šteti kot aktivista in te ne slišijo na pravo uho.”
\n
“V prid svoji stroki lahko povem samo to, da v vsakem primeru želimo biti popolnoma prepričani, da je nekaj, kar izrečemo, res. In v primeru sežigalnic ne govorimo o gotovosti, pač pa o verjetnosti. Iz količine študij, ki jih imamo, lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da imajo določene učinke na zdravje in tisto, česar zagotovo ne vemo, je sovpliv skupaj z drugimi dejavniki tveganja in samo to je naše poslanstvo ali opozorilo; na področjih, ki so že onesnažena, ki že nosijo veliko breme, bodimo za božjo voljo previdni. Še zlasti zato, ker nimamo normativov, ki bi se razlikovali za obremenjena in neobremenjena območja – za oboje so enaki.”

","excerpt":"\"Strokovnjaki, ki so na strani industrije, so zelo militantni.\"","featured-media-id":28652,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174674519","abovetitle":"","subtitle":"\"Strokovnjaki, ki so na strani industrije, so zelo militantni.\"","category-text":"False","permalink":"2020/02/intervju-225/","show-start":"2020-02-26T10:10:00+01:00","show-end":"2020-02-26T11:00:00+01:00","audio-length":"2685","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/26/Prof.dr.MetodaDodiFikfakMMC.PR1.20200226.3.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174674519","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Čeprav so za glifosat že tri žrtve na sodišču nedvomno dokazale, da je pri njih povzročil raka, sodi še vedno v drugo B skupino, kar pomeni, da je potencialno rakotvoren. Preden bo prišel v prvo skupino nedvomno rakotvornih snovi bo prav gotovo trajalo še vsaj 10 let ali 20 let. Vedeti morate, da so tukaj strahotni boji in podkupovanja na vseh nivojih. Poznala sem predsednica IARC (Mdnarodna agencija za raziskovanje raka), ki je sam umrl zaradi raka in mi je nekaj mesecev pred smrtjo rekel, da skoraj ni več čiste organizacije in da imajo težave s podkupovanjem tudi tiste, ki so dotlej veljale za čiste. En drug predsednik IARC, ki ga tudi osebno poznam, je potem glede azbesta napisal takšne nesmisle, da je pol Italije skočilo v zrak samo zaradi tega, ker vemo, da ga je podkupila azbestna industrija. Še enkrat; denar je tukaj ključen.”
\n
“V okoljski stroki je izjemno težko delati. Na eni strani imamo izjemno močne industrije, ki imajo tudi izjemno močne odvetnike, na drugi strani pa strokovnjake, ki v vsakem primeru izpadejo kot žvižgači. Recimo v primeru, ki ga jaz doživljam, je izjemno težko, da te ne začne ena ali druga politična stroka šteti kot aktivista in te ne slišijo na pravo uho.”
\n
“V prid svoji stroki lahko povem samo to, da v vsakem primeru želimo biti popolnoma prepričani, da je nekaj, kar izrečemo, res. In v primeru sežigalnic ne govorimo o gotovosti, pač pa o verjetnosti. Iz količine študij, ki jih imamo, lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da imajo določene učinke na zdravje in tisto, česar zagotovo ne vemo, je sovpliv skupaj z drugimi dejavniki tveganja in samo to je naše poslanstvo ali opozorilo; na področjih, ki so že onesnažena, ki že nosijo veliko breme, bodimo za božjo voljo previdni. Še zlasti zato, ker nimamo normativov, ki bi se razlikovali za obremenjena in neobremenjena območja – za oboje so enaki.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"309"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28652"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28652"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"135767","attributes":{"wp-id":344740,"date":"2020-02-26T10:11:07+01:00","modified":"2020-02-26T15:16:10+01:00","slug":"kam-bi-obiskovalca-trbovelj-peljali-otroci-in-s-cim-bi-mu-postregli","post-type":"post","title":"Kam bi obiskovalca Trbovelj peljali otroci in s čim bi mu postregli","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/kam-bi-obiskovalca-trbovelj-peljali-otroci-in-s-cim-bi-mu-postregli/","content":"

Glasbena šola, športni park, učna pot rudarjenja, trim steza, fitnes na prostem, muzej rudarstva, trboveljski dimnik in novi park z monolitom so točke, na katere bi obiskovalca peljali otroci iz trboveljske osnovne šole Tončke Čeč. Tiste, ki bi si vzeli dovolj časa, pa bi peljali po verigi zasavskih gorskih vrhov, ki obkrožajo dolino. Na koncu pa seveda še o tem, katere so tradicionalne jedi, ki bi jih gostu prinesli na mizo v teh krajih.

","excerpt":"Trboveljski otroci še poznajo tradicionalne zasavske knapovske jedi","featured-media-id":28702,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174674577","abovetitle":"","subtitle":"Trboveljski otroci še poznajo tradicionalne zasavske knapovske jedi","category-text":"False","permalink":"2020/02/kam-bi-obiskovalca-trbovelj-peljali-otroci-in-s-cim-bi-mu-postregli/","show-start":"2020-02-26T09:20:00+01:00","show-end":"2020-02-26T09:25:00+01:00","audio-length":"183","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/26/KambiobiskovalcaTrboveljpeljaliotrociinsimbimupostregli4652310.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174674577","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"434"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28702"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28702"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"134982","attributes":{"wp-id":342777,"date":"2020-02-13T00:35:26+01:00","modified":"2020-02-27T08:18:06+01:00","slug":"dobro-jutro-otroci-965","post-type":"post","title":"Zrak je čist, ko med dvema ni nobene zamere","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/dobro-jutro-otroci-965/","content":"

Otroci iz osnovne šole Tončke Čeč iz Trbovelj razmišljajo o tem, kdaj je zrak čist.

","excerpt":"Kdaj je zrak čist?","featured-media-id":28699,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro-otroci/174674726","abovetitle":"","subtitle":"Kdaj je zrak čist?","category-text":"False","permalink":"2020/02/dobro-jutro-otroci-965/","show-start":"2020-02-26T06:40:00+01:00","show-end":"2020-02-26T06:50:00+01:00","audio-length":"93","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/27/Kdajjezrakist4652947.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174674726","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Otroci iz osnovne šole Tončke Čeč iz Trbovelj razmišljajo o tem, kdaj je zrak čist.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"284"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28699"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28699"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"135306","attributes":{"wp-id":343549,"date":"2020-02-18T10:00:02+01:00","modified":"2020-02-20T11:00:18+01:00","slug":"vozniki-v-devetem-desetletju","post-type":"post","title":"Vozniki v devetem desetletju","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/vozniki-v-devetem-desetletju/","content":"

V 20-tih letih tega stoletja se bo delež prebivalstva, starejšega od 65 let povzpel na četrtino. Podobno se dviguje tudi delež starejših voznikov. V leto 2020 je vstopilo 22 tisoč in en voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki so že dopolnili 80 let, lani jih je bilo za 1735 manj. 80-deseti rojstni dan je tudi dan, ko preneha veljavnost vozniškega dovoljenja. Obnovitev veljavnosti zahteva zdravniški pregled, na katerem preverijo psihofizične sposobnosti starejših voznikov, ki jim potem vozniško dovoljenje podaljšajo ali pa tudi ne. O pešanju vozniških sposobnosti starejših voznikov smo se pogovarjali z Robertom Grilom iz Agencije za varnost v prometu.

Dušan iz Ljubljane: Mojemu očetu so pri 90-tih po zdravniškem pregledu brez težav podaljšali vozniško dovoljenje za 2 leti. Je samostojen, gre sam v trgovino, k zdravniku, na pokopališče in z avtomobilom obvladuje 80 kilometrski radij. Ima dobre reakcije, bolijo ga kosti, a glavo ima jasno.

Ocenjujejo, da je najbolj varno območje pri voznikih med 35. in 54. letom. Po 80. letu imajo 6 krat večjo možnost, da so udeleženi v prometni nesreči s smrtnim izidom. Vozniki, ki prevozijo vsaj 4 tisoč kilometrov letno, ohranjajo vozniško kondicijo.

Janez iz Ljubljane (82 let) vozi od leta 1957 in je Evropo prevozil križem kražem vsaj 20 krat. Pri 80-tih so mu po zdravniškem pregledu podaljšali za dve leti. Bil je športnik in kovinostrugar po poklicu, zato ima 40-letni trening natančnosti in refleksov.

Mobilnost starejšim voznikom pomeni svobodo, samostojnost in neodvisnost od drugih ljudi, zato se moramo truditi, da bodo čimdlje varni udeleženci v prometu. Treba je poskrbeti tudi za prometno infrastrukturo, ki mora biti prijazna starejšim voznikom.

Marjan iz Domžal bo kmalu star 80 let in letno prevozi okoli 7 tisoč km. Pravi, da ima smolo, ker ima bele lase. Ko vozi po predpisih, pogosto hupajo za njim, ker se ljudem preveč mudi. Enkrat je zavrl pred uvozom v rondo, ker je pripeljal avto in bi sicer preprečil nesrečo. Enkrat je ustavil pred znakom STOP in voznik za njim ga je nadrl, zakaj ustavlja.

Sožitje je projekt, ki je namenjen voznikom po 65. letu starosti. Tam lahko brezplačno obnovijo znanje, se seznanijo z novostmi in preverijo vozniške sposobnosti skupaj z inštruktorjem.

Vlado iz Kranja je že prestopil 80. leto in meni, da starejši vozniki premalo vozijo in nimajo kondicije. Sam se vsak dan pelje na smučanje na Krvavec. Pravi, da mora imeti pri smučanju boljšo kondicijo pri vožnji. Ko se vrača s Krvavca se v avtomobilu popolnoma sprosti. Pri 80-tih so mu po zdravniškem pregledu podaljšali vozniško dovoljenje za 3 leta, lani pa samo za eno leto. Pravi, da ga najbolje pozna njegov zdravnik, ki ve, da je v dobri kondiciji in se sprašuje, če pregledi na eno leto niso prepogosti in če se to ne dogaja le zaradi finančnih koristi.

Vozniki po 70. letu pogosto pozabijo uporabljati vzvratna ogledala, pozabijo dati smernik pri menjavi voznega pasu, ne slišijo več motorja in pozabijo prestaviti v višjo prestavo. Mnogi vozniki pa so tudi po 80. letu še čili in zdravi in imajo zelo dobro ohranjene vozniške sposobnosti.

David iz Maribora meni, da ni prav, da vzpodbujamo starejše voznike, da naj za ohranitev vozniških sposobnosti prevozijo vsaj 4 tisoč kilometrov, saj s tem onesnažujejo ozračje in prispevajo k podnebnim spremembam.

","excerpt":"Za dobro vozniško kondicijo po upokojitvi je treba prevoziti vsaj 4 tisoč kilometrov na leto","featured-media-id":28549,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174672978","abovetitle":"","subtitle":"Za dobro vozniško kondicijo po upokojitvi je treba prevoziti vsaj 4 tisoč kilometrov na leto","category-text":"False","permalink":"2020/02/vozniki-v-devetem-desetletju/","show-start":"2020-02-19T12:30:00+01:00","show-end":"2020-02-19T12:45:00+01:00","audio-length":"1382","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/19/STAREJIVOZNIKI4643545.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174672978","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Dušan iz Ljubljane: Mojemu očetu so pri 90-tih po zdravniškem pregledu brez težav podaljšali vozniško dovoljenje za 2 leti. Je samostojen, gre sam v trgovino, k zdravniku, na pokopališče in z avtomobilom obvladuje 80 kilometrski radij. Ima dobre reakcije, bolijo ga kosti, a glavo ima jasno.

"},{"kind":"html","content":"

Janez iz Ljubljane (82 let) vozi od leta 1957 in je Evropo prevozil križem kražem vsaj 20 krat. Pri 80-tih so mu po zdravniškem pregledu podaljšali za dve leti. Bil je športnik in kovinostrugar po poklicu, zato ima 40-letni trening natančnosti in refleksov.

"},{"kind":"html","content":"

Marjan iz Domžal bo kmalu star 80 let in letno prevozi okoli 7 tisoč km. Pravi, da ima smolo, ker ima bele lase. Ko vozi po predpisih, pogosto hupajo za njim, ker se ljudem preveč mudi. Enkrat je zavrl pred uvozom v rondo, ker je pripeljal avto in bi sicer preprečil nesrečo. Enkrat je ustavil pred znakom STOP in voznik za njim ga je nadrl, zakaj ustavlja.

"},{"kind":"html","content":"

Sožitje je projekt, ki je namenjen voznikom po 65. letu starosti. Tam lahko brezplačno obnovijo znanje, se seznanijo z novostmi in preverijo vozniške sposobnosti skupaj z inštruktorjem.

"},{"kind":"html","content":"

Vlado iz Kranja je že prestopil 80. leto in meni, da starejši vozniki premalo vozijo in nimajo kondicije. Sam se vsak dan pelje na smučanje na Krvavec. Pravi, da mora imeti pri smučanju boljšo kondicijo pri vožnji. Ko se vrača s Krvavca se v avtomobilu popolnoma sprosti. Pri 80-tih so mu po zdravniškem pregledu podaljšali vozniško dovoljenje za 3 leta, lani pa samo za eno leto. Pravi, da ga najbolje pozna njegov zdravnik, ki ve, da je v dobri kondiciji in se sprašuje, če pregledi na eno leto niso prepogosti in če se to ne dogaja le zaradi finančnih koristi.

"},{"kind":"html","content":"

David iz Maribora meni, da ni prav, da vzpodbujamo starejše voznike, da naj za ohranitev vozniških sposobnosti prevozijo vsaj 4 tisoč kilometrov, saj s tem onesnažujejo ozračje in prispevajo k podnebnim spremembam.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"},{"type":"Category","id":"371"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28549"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28549"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"379","attributes":{"slug":"cirila-stuberrtvslo-si","name":"Cirila Štuber","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1697-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1697-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"422","attributes":{"slug":"karmen-strancarrtvslo-si","name":"Karmen Štrancar Rajevec","twitter":"","facebook":"","title":"Dopisništvo v Trbovljah","description":"KARMEN ŠTRANCAR RAJEVEC je univerzitetna diplomirana novinarka, ki ji je radijsko novinarstvo - delo na terenu z ljudmi in za ljudi ljubezen in izziv. Pot jo je vodila od prve zaposlitve v Studiu Radia Koper v Novi Gorici, prek Prvega jutranjega in nočnega programa Radia Slovenija ter uredništva za Slovence po svetu, do dopisniškega mesta Prvega – Informativnega programa v Zasavju. V dopisništvu sedaj pripravlja prispevke o delu in življenju ljudi, ki jih je močno zaznamovalo več kot 200 letno rudarjenje in propad nekdaj močne industrije in energetike. Prispevke, ki so delček mozaika življenja Zasavcev in govorijo o njihovih uspehih in neuspehe, njihovih upih in sanjah, pripravlja za vse tri programe našega nacionalnega radia. Poleg zasavskih občin Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik, sodita v sklop dopisništva tudi občini Litija in Šmartno pri Litiji.","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/karmen-strancar-rajevec-e1509365049808-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"476","attributes":{"slug":"peter-mocnikrtvslo-si","name":"Peter Močnik","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1701-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1701-980x551.jpg"}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"284","attributes":{"wp-id":40,"description":"Vsako jutro ob delavnikih najmlajši povedo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.","link":"http://radioprvi.rtvslo.si/dobro-jutro-otroci/","name":"Dobro jutro, otroci","slug":"dobro-jutro-otroci","parent-wp-id":0,"permalink":"dobro-jutro-otroci/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"309","attributes":{"wp-id":53,"description":"Aktualni pogovori z gosti","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/intervju/","name":"Intervju","slug":"intervju","parent-wp-id":0,"permalink":"intervju/","show-description":"Aktualni pogovori z gosti","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/intervju-1400x1400_px34-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"56"},{"type":"CategoryShowLink","id":"81"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"337","attributes":{"wp-id":9,"description":"Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor. Sogovorniki iz najrazličnejših področij življenja delijo izkušnje, poglede na svet, zanimivosti, ideje, ki širijo obzorja, spodbudijo k premišljevanju in razvedrijo.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/nocni-obisk/","name":"Nočni obisk","slug":"nocni-obisk","parent-wp-id":0,"permalink":"nocni-obisk/","show-description":"Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor. Sogovorniki iz najrazličnejših področij življenja delijo izkušnje, poglede na svet, zanimivosti, ideje, ki širijo obzorja, spodbudijo k premišljevanju in razvedrijo.","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"9"},{"type":"CategoryShowLink","id":"10"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"371","attributes":{"wp-id":1,"description":"","link":"http://radioprvi.rtvslo.si/nekategorizirano/","name":"Redakcija","slug":"nekategorizirano","parent-wp-id":0,"permalink":"nekategorizirano/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"384","attributes":{"wp-id":92,"description":"Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – predstavlja aktivno starost. Da so leta mnogokrat le številka, pa dokazujejo naši sogovorniki.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/storz/","name":"Storž","slug":"storz","parent-wp-id":0,"permalink":"storz/","show-description":"Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – predstavlja aktivno starost. Da so leta mnogokrat le številka, pa dokazujejo naši sogovorniki.","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"100"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"434","attributes":{"wp-id":486,"description":"Enkrat mesečno se radijski studio od jutra do poznega popoldneva preseli na teren in poslušalcem prinaša zanimive lokalne zgodbe. ","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/prvi-na-terenu/","name":"Prvi na terenu","slug":"prvi-na-terenu","parent-wp-id":0,"permalink":"prvi-na-terenu/","show-description":"Enkrat mesečno se radijski studio od jutra do poznega popoldneva preseli na teren in poslušalcem prinaša zanimive lokalne zgodbe. ","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/kamion.png","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"sreda","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"443","attributes":{"wp-id":510,"description":"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/koronavirus/","name":"Koronavirus","slug":"koronavirus","parent-wp-id":0,"permalink":"koronavirus/","show-description":"","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/alcohol-gel-818254_1920-1.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Media","id":"17385","attributes":{"wp-id":1376,"title":"nocni_obisk","caption":"","media-source":"Jure K. Čokl","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/nocni_obisk-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/nocni_obisk-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/nocni_obisk-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/nocni_obisk.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"27594","attributes":{"wp-id":335380,"title":"Angelina","caption":"Angelina Luxa","media-source":"Cirila Štuber","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/angelina-960x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/angelina-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/angelina-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/angelina.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28549","attributes":{"wp-id":343550,"title":"human-3107098_1280","caption":"","media-source":"Michael Kauer, Pixabay","media-source-url":"Image by Michael Kauer from Pixabay","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/human-3107098_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/human-3107098_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/human-3107098_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/human-3107098_1280-1200x797.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28652","attributes":{"wp-id":344415,"title":"MetodaDodičFikfak","caption":"prof. dr. Metoda Dodič Fikfak","media-source":"Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/metodadodicfikfak-1-e1582547496990-757x486.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/metodadodicfikfak-1-e1582547496990-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/metodadodicfikfak-1-e1582547496990-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/metodadodicfikfak-1-e1582547496990.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28699","attributes":{"wp-id":344667,"title":"trees-445712_1280","caption":"","media-source":"John R. Perry, Pixabay","media-source-url":"Image by John R Perry from Pixabay","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/trees-445712_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/trees-445712_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/trees-445712_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/trees-445712_1280-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28702","attributes":{"wp-id":344741,"title":"otrociTončkaČeč","caption":"Otroci iz osnovne šole Tončke Čeč, Trbovlje","media-source":"Peter Močnik","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/otrocitonckacec-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/otrocitonckacec-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/otrocitonckacec-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/otrocitonckacec-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28711","attributes":{"wp-id":344784,"title":"novomedijske","caption":"","media-source":"Speculum artium","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/novomedijske-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/novomedijske-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/novomedijske-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/novomedijske.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29188","attributes":{"wp-id":348496,"title":"economy-2245121_1920","caption":"","media-source":"pixabay.com","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/economy-finance-success-business-2245121/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/economy-2245121_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/economy-2245121_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/economy-2245121_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/economy-2245121_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29265","attributes":{"wp-id":349405,"title":"NETOPIR","caption":"","media-source":"Signe Allersley, Pixabay","media-source-url":"Image by Signe Allerslev from Pixabay","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/netopir-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/netopir-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/netopir-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/netopir-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29619","attributes":{"wp-id":352984,"title":"bernrada-juric-1200×676","caption":"Bernarda Jurič","media-source":"Prvi program Radia Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/bernrada-juric-1200x676-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/bernrada-juric-1200x676-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/bernrada-juric-1200x676-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/bernrada-juric-1200x676-1200x676.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29850","attributes":{"wp-id":355377,"title":"LJUBLJANA","caption":"","media-source":"ngcanh, Pixabay","media-source-url":"Image by ngcanh from Pixabay","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ljubljana-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ljubljana-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ljubljana-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ljubljana-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29913","attributes":{"wp-id":356026,"title":"filmbal_foto_jskd1","caption":"Filmska delavnica","media-source":"arhiv JSKD","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/filmbal_foto_jskd1-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/filmbal_foto_jskd1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/filmbal_foto_jskd1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/filmbal_foto_jskd1-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":14,"count":164}}}