{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=andreja-gradisarrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=andreja-gradisarrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=68&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=andreja-gradisarrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"143706","attributes":{"wp-id":371151,"date":"2020-07-08T08:34:22+02:00","modified":"2020-07-08T08:34:22+02:00","slug":"v-angoli-na-avtobusu-vsi-klepetajo-med-seboj-tu-gledate-v-telefone","post-type":"post","title":"“V Angoli na avtobusu vsi klepetajo med seboj, tu gledate v telefone”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/v-angoli-na-avtobusu-vsi-klepetajo-med-seboj-tu-gledate-v-telefone/","content":"

Americo Miguel prihaja iz angolskega mesta Calulo. V Slovenijo ga je pripeljala ljubezen. Tu zdaj živi okvirno dve leti in je študent ekonomije. Eno od njegovih prvih opažanj o razlikah med Slovenci in Angolci je povezano z uporabo mestnega avtobusa:

“Tukaj ljudje ne klepetajo drug z drugim na avtobusih. Govorijo le s tistim, ki ga poznajo, sicer pa vsi gledajo v telefone. To se mi je zdelo zelo zabavno in hkrati nenavadno, tako rekoč nemogoče. Mi na avtobusih vedno govorimo drug z drugim.”

Ko primerja angolske in slovenske vozniške navade, Angolce opiše kot norce, ki pridevnik dober voznik nadenejo tistim, ki vozi prehitro. On v Ljubljani uporablja kolo. Po novem s ključavnico.

“Tu vsi zaklepajo kolesa. Sam tega nisem bil navajen početi, pa prihajam iz Afrike, kjer so tudi tatovi. A kljub temu koles ne zaklepamo. No, zdaj sem se naučil, da to moram početi, prejšnji teden so mi namreč ukradli kolo.”

Še ena od stvari, ki je Angolca v Sloveniji presenetila, je prehranjevanje na ulici:

“Hamburgerje, kebabe in podobno hitro pripravljeno hrano jeste kar na ulici. Hodite in jeste. To se nam v Angoli zdi nekaj neprimernega. Ko sem to videl prvič, mi ni bilo nič jasno. Moje začudenje je povezano s tem, da sem odraščal s stricem, ki je bil suženj. Odrasel sem v prepričanju, da so Evropejci fini, da vedno jedo za mizo, da so zelo uradni.”

Čeprav je Slovenija njegov drugi dom, se Americo želi vrniti v domovino. Pravi, da “morajo tudi mladi Afričani pomagati pri graditvi države, ne pa vse prelagati na ramena starcev”.

","excerpt":"Americo Miguel prihaja iz Angole, v Sloveniji je prvič začel zaklepati kolo","featured-media-id":30126,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/drugi-pogled/174693961","abovetitle":"","subtitle":"Americo Miguel prihaja iz Angole, v Sloveniji je prvič začel zaklepati kolo","category-text":"False","permalink":"2020/07/v-angoli-na-avtobusu-vsi-klepetajo-med-seboj-tu-gledate-v-telefone/","show-start":"2020-08-25T07:40:00+02:00","show-end":"2020-08-25T08:00:00+02:00","audio-length":"655","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/19/AmericoMiguelAngolaMMC.PR1.20200519.2.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693961","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Tukaj ljudje ne klepetajo drug z drugim na avtobusih. Govorijo le s tistim, ki ga poznajo, sicer pa vsi gledajo v telefone. To se mi je zdelo zelo zabavno in hkrati nenavadno, tako rekoč nemogoče. Mi na avtobusih vedno govorimo drug z drugim.”

"},{"kind":"html","content":"

Ko primerja angolske in slovenske vozniške navade, Angolce opiše kot norce, ki pridevnik dober voznik nadenejo tistim, ki vozi prehitro. On v Ljubljani uporablja kolo. Po novem s ključavnico.

"},{"kind":"html","content":"

“Tu vsi zaklepajo kolesa. Sam tega nisem bil navajen početi, pa prihajam iz Afrike, kjer so tudi tatovi. A kljub temu koles ne zaklepamo. No, zdaj sem se naučil, da to moram početi, prejšnji teden so mi namreč ukradli kolo.”

"},{"kind":"html","content":"

Še ena od stvari, ki je Angolca v Sloveniji presenetila, je prehranjevanje na ulici:

"},{"kind":"html","content":"

“Hamburgerje, kebabe in podobno hitro pripravljeno hrano jeste kar na ulici. Hodite in jeste. To se nam v Angoli zdi nekaj neprimernega. Ko sem to videl prvič, mi ni bilo nič jasno. Moje začudenje je povezano s tem, da sem odraščal s stricem, ki je bil suženj. Odrasel sem v prepričanju, da so Evropejci fini, da vedno jedo za mizo, da so zelo uradni.”

"},{"kind":"html","content":"

Čeprav je Slovenija njegov drugi dom, se Americo želi vrniti v domovino. Pravi, da “morajo tudi mladi Afričani pomagati pri graditvi države, ne pa vse prelagati na ramena starcev”.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"292"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30126"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30126"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143705","attributes":{"wp-id":371148,"date":"2020-07-08T08:28:07+02:00","modified":"2020-07-08T08:28:07+02:00","slug":"tretji-dan-ko-sem-prisel-v-lokal-nisem-rekel-hello-ampak-dober-dan","post-type":"post","title":"“Tretji dan, ko sem prišel v lokal, nisem rekel hello, ampak dober dan!”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/tretji-dan-ko-sem-prisel-v-lokal-nisem-rekel-hello-ampak-dober-dan/","content":"

Mourad Derbal “Mury” se je v Evropo iz rodne Alžirije – države na severu Afrike – preselil pri 19. letih. Svojo družino in prijatelje je zapustil v iskanju boljšega in predvsem varnejšega življenja. Nekdanji borec, danes trener in vodja kluba borilnih veščin v Ljubljani po dveh desetletjih v Sloveniji pravi, da je tukaj njegov dom. Boji v ringu so v primerjavi s tistimi v rodni deželi milo rečeno smešni.

“Na žalost je bilo moje otroštvo katastrofalno.”

Ena od njegovih dobljenih “bitk,” odkar je prišel k nam, je tudi hitro dojemanje in učenje različnih jezikov. Poleg arabščine govori malo nemško, italijansko, špansko, “srbo-hrvaško” in seveda slovensko.

“Vedno sem vprašal “how do you say this and this,” in sem se hitro učil. Tretji dan, ko sem prišel v lokal, nisem rekel hello, ampak dober dan!”

V Alžiriji je nacionalni šport nogomet, vendar mu čisto ob bok lahko postavimo prav borilne veščine. Z njimi se je sogovornik soočil že zelo zgodaj, zato je bila izbira “karierne poti” tukaj v Sloveniji logična. Odpreti svojo telovadnico in ustanoviti klub borilnih veščin ni bilo težko, poleg tega pa se z vsakim letom spreminja dojemanje tega športa.

“Tukaj vsak dan odkrivamo nekaj novega. To je učenje, šola. Če obvladaš levo roko, ti ostane desna, ko boš obvladal levo in desno, potem sledi noga, koleno in tako naprej. Če premagaš mene, moraš premagati naslednjega in tako naprej.”

","excerpt":"Alžirec Mourad Derbal \"Mury\" v Sloveniji živi 20 let","featured-media-id":28804,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/drugi-pogled/174677509","abovetitle":"","subtitle":"Alžirec Mourad Derbal \"Mury\" v Sloveniji živi 20 let","category-text":"False","permalink":"2020/07/tretji-dan-ko-sem-prisel-v-lokal-nisem-rekel-hello-ampak-dober-dan/","show-start":"2020-08-18T07:40:00+02:00","show-end":"2020-08-18T08:00:00+02:00","audio-length":"442","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/10/MouradDerbal-MuryAlirijaMMC.PR1.20200310.2.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174677509","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Na žalost je bilo moje otroštvo katastrofalno.”

"},{"kind":"html","content":"

“Vedno sem vprašal “how do you say this and this,” in sem se hitro učil. Tretji dan, ko sem prišel v lokal, nisem rekel hello, ampak dober dan!”

"},{"kind":"html","content":"

“Tukaj vsak dan odkrivamo nekaj novega. To je učenje, šola. Če obvladaš levo roko, ti ostane desna, ko boš obvladal levo in desno, potem sledi noga, koleno in tako naprej. Če premagaš mene, moraš premagati naslednjega in tako naprej.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"292"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"},{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28804"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28804"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143704","attributes":{"wp-id":371145,"date":"2020-07-08T08:22:13+02:00","modified":"2020-07-08T08:22:13+02:00","slug":"na-novi-zelandiji-smo-dosti-bolj-sprosceni-vsakega-tikamo-v-trgovino-hodimo-kar-bosi-in-v-pizami","post-type":"post","title":"“Na Novi Zelandiji smo dosti bolj sproščeni, vsakega tikamo, v trgovino hodimo kar bosi in v pižami”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/na-novi-zelandiji-smo-dosti-bolj-sprosceni-vsakega-tikamo-v-trgovino-hodimo-kar-bosi-in-v-pizami/","content":"

Satya Šebenik živi v Notranjih Goricah, blizu Ljubljane, kamor se je preselila z Nove Zelandije, točneje iz predmestja Aucklanda. Rada ima slovensko obalo, ker jo spomni na njen dom. Rada potuje in odkriva nove kraje, raziskuje svet, odkriva nove kulture. Čeprav se po nekaj letih življenja v Sloveniji tu počuti že povsem domače, pa Satya pravi, da se je morala navaditi na kar nekaj kulturnih razlik.

“Ena od stvari, ki jo skozi pogovor z drugimi pogosto opažam in primerjam je razlika v formalnosti. Pri nas ne uporabljamo vikanja – tudi, če nekoga ne poznamo ali ga vidimo prvič, rečemo – Živjo, kako si? Kaj počneš? Tega sem se morala pri vas kar navaditi, da starejših in ljudi, ki jih ne poznaš, ne tikaš – to je bila zame velika sprememba.”

Ob tem opaža tudi razlike med Slovenci in Novozelandci.

“Morda je to zato, ker živim na podeželju, ampak vidim, da Slovenci kar veliko »opravljate«. Starejše gospe v našem kraju vedo čisto vse o vsem in o vseh – kdo je kaj naredil, kam šel, kdo ima nov avto, kdo najboljšo solato na njivi … Na Novi Zelandiji smo vsi dosti bolj sproščeni, ne zanima nas toliko, kaj počne naš sosed ali kaj ima, v čem je boljši od nas … Pri nas smo dosti bolj »domači«, če lahko tako rečem, tudi v trgovino hodimo včasih kar bosi in v pižamah, tudi to je velika razlika.”

Satya se je prek očeta Slovenca z našo državo in našimi običaji začela spoznavati že v otroštvu.

“Že ko sem bila majhna, je oče mene in moje sestre vpisal na kolo. Tako smo se začele spoznavati z jugoslovansko kulturo, plesi, glasbo. Igrala sem tudi na harmoniko, še vedno znam kaj zaigrati. Oče nam je dostikrat kuhal slovenske tradicionalne jedi – poznam govejo juho, štruklje, žlikrofe, žgance, potico in gibanico.”

Navdušuje jo urejenost našega javnega prevoza. Z avtobusom ali vlakom se iz Notranjih Goric rada in pogostokrat odpelje v našo prestolnico in si privošči okusno kosilo ali večerjo. Pravi, da na Novi Zelandiji nimajo tipičnih tradicionalnih jedi, morda le kakšne sladice, imajo pa tudi precej drugačen način prehranjevanja.

“Pri nas nimamo malice – zjutraj za zajtrk jemo kosmiče, toast in podobno, potem pojemo še kakšen sendvič, sadje, solato, suši, zvečer pa šele nekaj toplega. Večerje so pri nas bolj obilne, pečeno meso, zelenjava, testenine, kar seveda ni najbolj zdravo. Ni pa v naši navadi, da bi torej za kosilo pojedli kaj toplega.

Čeprav rada potuje, Satya pravi, da se trenutno počuti v Sloveniji res odlično in da ne načrtuje nobenega novega daljšega potovanja. Če bo vse tako, kot si želi, bo tu prav kmalu začela delati izpit za avto, zaradi nove ljubezni in službe pa prav nič ne razmišlja o selitvi kam drugam.

","excerpt":"Satya Šebenik iz Nove Zelandije v reprizi oddaje Drugi pogled tudi o spremembah, ki jih je doživela ob selitvi iz Aucklanda v Notranje Gorice","featured-media-id":31107,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/drugi-pogled/174672646","abovetitle":"","subtitle":"Satya Šebenik iz Nove Zelandije v reprizi oddaje Drugi pogled tudi o spremembah, ki jih je doživela ob selitvi iz Aucklanda v Notranje Gorice","category-text":"False","permalink":"2020/07/na-novi-zelandiji-smo-dosti-bolj-sprosceni-vsakega-tikamo-v-trgovino-hodimo-kar-bosi-in-v-pizami/","show-start":"2020-08-11T07:40:00+02:00","show-end":"2020-08-11T08:00:00+02:00","audio-length":"557","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/18/SatyaebenikNovaZelandijaMMC.PR1.20200218.2.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174672646","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Ena od stvari, ki jo skozi pogovor z drugimi pogosto opažam in primerjam je razlika v formalnosti. Pri nas ne uporabljamo vikanja – tudi, če nekoga ne poznamo ali ga vidimo prvič, rečemo – Živjo, kako si? Kaj počneš? Tega sem se morala pri vas kar navaditi, da starejših in ljudi, ki jih ne poznaš, ne tikaš – to je bila zame velika sprememba.”

"},{"kind":"html","content":"

Ob tem opaža tudi razlike med Slovenci in Novozelandci.

"},{"kind":"html","content":"

“Morda je to zato, ker živim na podeželju, ampak vidim, da Slovenci kar veliko »opravljate«. Starejše gospe v našem kraju vedo čisto vse o vsem in o vseh – kdo je kaj naredil, kam šel, kdo ima nov avto, kdo najboljšo solato na njivi … Na Novi Zelandiji smo vsi dosti bolj sproščeni, ne zanima nas toliko, kaj počne naš sosed ali kaj ima, v čem je boljši od nas … Pri nas smo dosti bolj »domači«, če lahko tako rečem, tudi v trgovino hodimo včasih kar bosi in v pižamah, tudi to je velika razlika.”

"},{"kind":"html","content":"

Satya se je prek očeta Slovenca z našo državo in našimi običaji začela spoznavati že v otroštvu.

"},{"kind":"html","content":"

“Že ko sem bila majhna, je oče mene in moje sestre vpisal na kolo. Tako smo se začele spoznavati z jugoslovansko kulturo, plesi, glasbo. Igrala sem tudi na harmoniko, še vedno znam kaj zaigrati. Oče nam je dostikrat kuhal slovenske tradicionalne jedi – poznam govejo juho, štruklje, žlikrofe, žgance, potico in gibanico.”

"},{"kind":"html","content":"

“Pri nas nimamo malice – zjutraj za zajtrk jemo kosmiče, toast in podobno, potem pojemo še kakšen sendvič, sadje, solato, suši, zvečer pa šele nekaj toplega. Večerje so pri nas bolj obilne, pečeno meso, zelenjava, testenine, kar seveda ni najbolj zdravo. Ni pa v naši navadi, da bi torej za kosilo pojedli kaj toplega.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"292"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"},{"type":"Author","id":"506"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31107"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31107"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143703","attributes":{"wp-id":371142,"date":"2020-07-08T08:17:23+02:00","modified":"2020-07-08T08:17:23+02:00","slug":"na-stara-leta-bi-se-rada-vrnila-v-kenijo","post-type":"post","title":"\"Na stara leta bi se rada vrnila v Kenijo\"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/na-stara-leta-bi-se-rada-vrnila-v-kenijo/","content":"

Umetnica in pravnica Emina Baj vodi mednarodni kulturni zavod Ritem Afrike, ki si prizadeva za vzpostavljanje in ohranjanje sožitja med kulturami s poudarkom na afriški kulturi v Sloveniji in tujini. Rodila se je v kenijskem Kisumu, ki leži ob Viktorijinem jezeru. Rodno državo je zapustila zelo zgodaj, pri rosnih štirih letih. Njena družina si je takrat za dom namreč izbrala Novo mesto.

\"V mojem okolju je bilo takrat zelo malo vrstnikov iz Afrike. Zaničevalnega odnosa drugih sošolcev ali otrok v vrtcu nisem doživljala. Včasih sem na ulici slišala: \"Glej jo, črnko.\" A na to nisem gledala kot na nekaj zaničevalnega. So pa vedno govorili: \"Emina, ona ima te afriške korenine. Zagotovo dobro pleše, poje, nima problema z nastopi.\" Vedno je bilo bolj na to vižo.\"

Sogovornica se Kenije iz otroštva spominja le prek zgodb in fotografij drugih. Svojo državo je bolje spoznala med poznejšimi obiski:

\"Tam nas je pričakala celotna družina z vsemi vaščani. Bilo jih je čez 60. Pripravili so nam obred. Pričakajo te z odprtimi rokami, z nasmehom. Povsod se počutiš doma, ker te kličejo hči. Tega nikoli v življenju ne bom pozabila.\"

Emina Baj zase pravi, da je »internacionalna«, mednarodna. Njen oče je namreč Kenijec, a po rodu iz Ugande. Mama je živela na Hrvaškem, a so njeni predniki iz Bosne in Hercegovine ter Srbije. Ko Slovenijo primerja s Kenijo, pravi, da so Kenijci bolj topli, odprti, bolj osredotočeni na reševanje problemov, česar se skupaj loti cela družina. Ocenjuje, da bi, če bi se preselila tja, morala marsikaj, česar se je naučila in navadila v Sloveniji, pozabiti ali spremeniti. Se pa v Keniji vidi na stara leta:

\"Dnevi tukaj letijo. Večino časa preživiš v službi, potem imaš pa še neke dejavnosti. Želim si, da bi nekoč, morda na stara leta, živela v Keniji. Odprla kakšen hostel ali hotel in poskusila zadnje življenjsko obdobje preživeti v svoji državi, med svojimi ljudmi, med svojo družino. Takrat bi mi pa morda ustrezala ta drugačnost.\"

","excerpt":"Emina Baj je iz rodne Kenije v Slovenijo prišla, ko je imela štiri leta","featured-media-id":31106,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/drugi-pogled/174661926","abovetitle":"","subtitle":"Emina Baj je iz rodne Kenije v Slovenijo prišla, ko je imela štiri leta","category-text":"False","permalink":"2020/07/na-stara-leta-bi-se-rada-vrnila-v-kenijo/","show-start":"2020-08-04T07:40:00+02:00","show-end":"2020-08-04T08:00:00+02:00","audio-length":"591","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/12/31/EminaBajKenijaMMC.PR1.20191231.2.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174661926","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"V mojem okolju je bilo takrat zelo malo vrstnikov iz Afrike. Zaničevalnega odnosa drugih sošolcev ali otrok v vrtcu nisem doživljala. Včasih sem na ulici slišala: \"Glej jo, črnko.\" A na to nisem gledala kot na nekaj zaničevalnega. So pa vedno govorili: \"Emina, ona ima te afriške korenine. Zagotovo dobro pleše, poje, nima problema z nastopi.\" Vedno je bilo bolj na to vižo.\"

"},{"kind":"html","content":"

Sogovornica se Kenije iz otroštva spominja le prek zgodb in fotografij drugih. Svojo državo je bolje spoznala med poznejšimi obiski:

"},{"kind":"html","content":"

\"Tam nas je pričakala celotna družina z vsemi vaščani. Bilo jih je čez 60. Pripravili so nam obred. Pričakajo te z odprtimi rokami, z nasmehom. Povsod se počutiš doma, ker te kličejo hči. Tega nikoli v življenju ne bom pozabila.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Dnevi tukaj letijo. Večino časa preživiš v službi, potem imaš pa še neke dejavnosti. Želim si, da bi nekoč, morda na stara leta, živela v Keniji. Odprla kakšen hostel ali hotel in poskusila zadnje življenjsko obdobje preživeti v svoji državi, med svojimi ljudmi, med svojo družino. Takrat bi mi pa morda ustrezala ta drugačnost.\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"292"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31106"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31106"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144886","attributes":{"wp-id":374528,"date":"2020-07-22T00:30:45+02:00","modified":"2020-07-31T12:53:41+02:00","slug":"torkov-kviz-19","post-type":"post","title":"Sodobne zračne ladje so ekološke, poceni in tudi varne","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/torkov-kviz-19/","content":"

Tragična nesreča nemške zračne ladje Hindenburg, ki je leta 1937 čez Atlantik prevažala potnike, je zavrla razvoj na tem prej relativno obetavnem področju. Ustavila pa ga ni, pravi dr. Tadej Kosel. Sodobne zračne ladje imajo kar nekaj prednosti:

\"Zračne ladje so zanimive zaradi tega, ker lahko praktično brez porabe energije lebdijo v zraku in to dolgo časa. Niso tako omejene kot ostala letala. Prevažajo lahko velike količine tovora relativno poceni.\"

Zračne ladje danes povečini uporabljajo v turistične, vojaške in oglasne namene. V primerjavi z letali in helikopterji so precej počasne:

\"100 kilometrov na uro je že v redu hitrost za zračno ladjo. Velika težava je tudi vreme. Imajo velik volumen, velike zunanje površine, v katere se nato upre veter. Z motorji ga ni mogoče premagovati oz. bi motorji morali biti preveliki.\"

Zračne ladje seveda potrebujejo tudi velike hangarje. V bližini Slovenije jih boste najlažje videli v nemškem Friedrichshafnu, kjer je tudi muzej cepelinov.

","excerpt":"Nesreča cepelina Hindenburg je zavrla razvoj zračnih ladij, ustavila pa ga ni","featured-media-id":31602,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Nesreča cepelina Hindenburg je zavrla razvoj zračnih ladij, ustavila pa ga ni","category-text":"False","permalink":"2020/07/torkov-kviz-19/","show-start":"2020-08-04T06:45:00+02:00","show-end":"2020-08-04T07:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Zračne ladje so zanimive zaradi tega, ker lahko praktično brez porabe energije lebdijo v zraku in to dolgo časa. Niso tako omejene kot ostala letala. Prevažajo lahko velike količine tovora relativno poceni.\"

"},{"kind":"html","content":"

Zračne ladje danes povečini uporabljajo v turistične, vojaške in oglasne namene. V primerjavi z letali in helikopterji so precej počasne:

"},{"kind":"html","content":"

\"100 kilometrov na uro je že v redu hitrost za zračno ladjo. Velika težava je tudi vreme. Imajo velik volumen, velike zunanje površine, v katere se nato upre veter. Z motorji ga ni mogoče premagovati oz. bi motorji morali biti preveliki.\"

"},{"kind":"html","content":"

Zračne ladje seveda potrebujejo tudi velike hangarje. V bližini Slovenije jih boste najlažje videli v nemškem Friedrichshafnu, kjer je tudi muzej cepelinov.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"388"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31602"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31602"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144838","attributes":{"wp-id":374305,"date":"2020-07-21T00:30:51+02:00","modified":"2020-08-03T17:04:01+02:00","slug":"svetovalni-servis-176","post-type":"post","title":"Kako izbrati pravo zidno barvo?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/svetovalni-servis-176/","content":"

Beljenja notranjih prostorov se marsikdo najraje loti sam. A na prvi pogled preprosto opravilo zna hitro postati zapleteno. Že v trgovini smo soočeni z dilemo, ali je bolje izbrati disperzijsko, lateks, pralno, apneno, antimikrobno, eko ali bio barvo. Sledijo zagate z odpadajočim ometom, starimi nanosi barv, plesnijo in različnimi madeži. O vsem tem in o novostih na področju obdelave notranjih sten v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo podpredsednik upravnega odbora sekcije slikopleskarjev in črkoslikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije slikopleskarski mojster Dušan Presetnik.

","excerpt":"Svetuje podpredsednik upravnega odbora sekcije slikopleskarjev in črkoslikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije slikopleskarski mojster Dušan Presetnik","featured-media-id":31564,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/svetovalni-servis/174709728","abovetitle":"","subtitle":"Svetuje podpredsednik upravnega odbora sekcije slikopleskarjev in črkoslikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije slikopleskarski mojster Dušan Presetnik","category-text":"False","permalink":"2020/07/svetovalni-servis-176/","show-start":"2020-08-03T08:05:00+02:00","show-end":"2020-08-03T08:30:00+02:00","audio-length":"1949","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/03/SvetovalniservisMMC.PR1.20200803.1.0750.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174709728","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Poleti na morju ali na plavalnem tečaju, to sta najpogostejša odgovora na vprašanje, kje ste se naučili plavati. Psihologinja, nekdanja plavalka in plavalna trenerka Tina Jeromen svetuje, naj starši otroke za učenje plavanja vpišejo na plavalni tečaj, saj učitelji obvladajo tako pedagoške kot tehnične prijeme. Če pa se starši sami lotijo učenja, naj najprej pomislijo, kjer se bodo lotili tega:

\"Vedno se učimo plavati v vodi, kjer otrok lahko stoji, da lahko kadar koli stopi na tla.\" Boljša izbira je tudi voda, v kateri vidimo do tal: \"Tudi plavalci ne plavajo v jezerih, ker jih je strah tiste teme spodaj. To je tak praodziv v naših možganih, ko se črnega, temačnega nagonsko izogibamo.\"

Prvi korak pri učenju plavanja je prilagoditev na vodo – otrok se mora v vodi potopiti, odpreti oči, gledati pod vodo, se uleči nanjo. \"Plavanje izhaja iz te lege drsenja, zato se je treba najprej naučiti plavati na vodi, čeprav se nas večina na začetku boji, da bomo potonili.\"

\"Rokavčki niso plavalni pripomoček. Plavalni pripomoček je plavalna deska ali pa tuba oz. črv, na katerem otrok leži. Tako se nauči sam držati ravnotežje na vodi, zna sam korigirati gibe, pozna učinke vode. Če pa smo ga učili plavati z rokavčki, se veš čas zanaša na to, da ga ti držijo pokonci. In ko jih damo dol, se ne bo imel nikamor opreti,\" pojasnjuje sogovornica.

Učenje plavanja je motorično učenje. Od \"klasičnega\", ko se učimo neko snov in lahko opazujemo proces učenja, vidimo, kako vse več znamo, se precej razlikuje. \"Pri motoričnem učenju je vmes ena stopnja, ko se gib utrjuje in ne vidimo napredka. Zadeva zaradi tega postane frustrirajoča za otroka in tudi starše, če ga plavanja učijo oni.\"

","excerpt":"Učenje plavanja je motorično učenje, pri katerem se v določeni stopnji gibi utrjujejo in ni napredka","featured-media-id":31554,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174709091","abovetitle":"","subtitle":"Učenje plavanja je motorično učenje, pri katerem se v določeni stopnji gibi utrjujejo in ni napredka","category-text":"False","permalink":"2020/07/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-7/","show-start":"2020-07-30T07:35:00+02:00","show-end":"2020-07-30T08:00:00+02:00","audio-length":"598","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/30/PlavajoimoganiMMC.PR1.20200730.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174709091","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Vedno se učimo plavati v vodi, kjer otrok lahko stoji, da lahko kadar koli stopi na tla.\" Boljša izbira je tudi voda, v kateri vidimo do tal: \"Tudi plavalci ne plavajo v jezerih, ker jih je strah tiste teme spodaj. To je tak praodziv v naših možganih, ko se črnega, temačnega nagonsko izogibamo.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Rokavčki niso plavalni pripomoček. Plavalni pripomoček je plavalna deska ali pa tuba oz. črv, na katerem otrok leži. Tako se nauči sam držati ravnotežje na vodi, zna sam korigirati gibe, pozna učinke vode. Če pa smo ga učili plavati z rokavčki, se veš čas zanaša na to, da ga ti držijo pokonci. In ko jih damo dol, se ne bo imel nikamor opreti,\" pojasnjuje sogovornica.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"329"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31554"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31554"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"145256","attributes":{"wp-id":375868,"date":"2020-07-28T09:52:08+02:00","modified":"2020-07-29T14:30:04+02:00","slug":"humanitarne-organizacije-so-v-casu-pandemije-preusmerile-svoje-dejavnosti","post-type":"post","title":"Humanitarne organizacije so v času pandemije preusmerile svoje dejavnosti","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/humanitarne-organizacije-so-v-casu-pandemije-preusmerile-svoje-dejavnosti/","content":"

Zavod Krog je v Sloveniji bazirana mednarodna, neprofitna in nevladna organizacija, ki deluje na področju človekovih pravic, humanitarnega dela, razvojnega sodelovanja in medkulturnega dialoga. V Libanonu skupaj z Zavodom Ema v begunskih centrih trenutno izvajajo program ozaveščanja o negativnih posledicah otroških porok in nasilja po spolu, nudijo psihosocialno pomoč ženskam, ki so bile žrtve nasilja, in ginekološko obravnavo. V Egiptu je v njihove delavnice, namenjene ozaveščanju o otrokovih pravicah, v treh večjih egiptovskih mestih vključenih več kot tisoč otrok.

\"Situacija v teh državah je že tako kompleksna, covid-19 pa je to še poslabšal. V Libanonu ljudje živijo v majhnih stanovanjih, po 20 ljudi v enem, težko se izogibajo drug drugemu. Če virus izbruhne v enem od teh taborišč, se bo zelo hitro razširil,\" pripoveduje predstavnica Zavoda Krog Katja Kumar.

\"Naše aktivnosti v Libanonu trenutno še normalno potekajo. Smo pa del sredstev preusmerili. Delamo s populacijo, ki živi od priložnostnih del, nima stalne zaposlitve, varnosti. Ljudje so ostali brez sredstev za preživetje. Mi smo tako del denarja preusmerili za ozaveščanje o covid-19.\"

V zraku je tudi dokončanje delavnic z egiptovskimi otroki.

\"Tudi za Egipt smo nekaj denarja preusmerili v boj proti covid-19. Med drugim smo kupili izobraževalne pripomočke za otroke. Ne vemo pa, kdaj bomo delavnice lahko izvedli do konca. V tem trenutku je zelo težko karkoli načrtovati. Odločitve se sprejemajo v zadnjem trenutku. Čakamo na odločitev države, kako bo s šolanjem.\"

","excerpt":"Epidemija je prekinila tudi nekatere dejavnosti Zavoda Krog v Libanonu in Egiptu, nove projekte pa težko načrtujejo","featured-media-id":31549,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174708706","abovetitle":"","subtitle":"Epidemija je prekinila tudi nekatere dejavnosti Zavoda Krog v Libanonu in Egiptu, nove projekte pa težko načrtujejo","category-text":"False","permalink":"2020/07/humanitarne-organizacije-so-v-casu-pandemije-preusmerile-svoje-dejavnosti/","show-start":"2020-07-29T14:30:00+02:00","show-end":"2020-07-29T14:40:00+02:00","audio-length":"618","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/28/Humanitarneorganizacijesovasupandemijepreusmerilesvojedejavnosti4847341.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174708706","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Situacija v teh državah je že tako kompleksna, covid-19 pa je to še poslabšal. V Libanonu ljudje živijo v majhnih stanovanjih, po 20 ljudi v enem, težko se izogibajo drug drugemu. Če virus izbruhne v enem od teh taborišč, se bo zelo hitro razširil,\" pripoveduje predstavnica Zavoda Krog Katja Kumar.

"},{"kind":"html","content":"

V zraku je tudi dokončanje delavnic z egiptovskimi otroki.

"},{"kind":"html","content":"

\"Tudi za Egipt smo nekaj denarja preusmerili v boj proti covid-19. Med drugim smo kupili izobraževalne pripomočke za otroke. Ne vemo pa, kdaj bomo delavnice lahko izvedli do konca. V tem trenutku je zelo težko karkoli načrtovati. Odločitve se sprejemajo v zadnjem trenutku. Čakamo na odločitev države, kako bo s šolanjem.\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31549"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31549"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143702","attributes":{"wp-id":371138,"date":"2020-07-08T08:11:02+02:00","modified":"2020-07-08T08:11:02+02:00","slug":"ljubiti-nekoga-v-slovenscini-je-res-izziv","post-type":"post","title":"“Ljubiti nekoga v slovenščini je res izziv!”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/ljubiti-nekoga-v-slovenscini-je-res-izziv/","content":"

Ker je njegovo polno ime Frederic Jean Raphael Vaillat Duret Nauche za Slovence predolgo in težko izgovorljivo, je v Sloveniji postal kar - Rafko. Iz mesta La Rochelle v zahodnem delu Francije ob atlantski obali je »francoski Primorec« najprej odšel v Anglijo, nato živel na Portugalskem in v Nemčiji, v Slovenijo pa je prvič prišel julija leta 2000 kot študent. Njegova področja so reševanje konfliktov, sociologija, socialno delo in vedno se jih loteva prek umetnosti. Povod za prvi obisk naše dežele je bilo prostovoljno delo na Idriart festivalu na gradu Borl v Halozah. Tam je vzpostavil stik z waldorfsko šolo in se nato vsako leto kot njihov prostovoljec vračal v Slovenijo. Leta 2005 se je tu naselil za deset let, zadnja leta pa se k nam redno vrača, ker ima tu 3 hčere.

Najbolje se počuti v Kamniški Bistrici in Halozah, dobro pa pozna tudi druge predele Slovenije, saj je leta 2011 peš obhodil našo državo. In spoznal, da so tujci tu še vedno dokaj redki, Slovenci pa zapečkarji.

»Po zelo medkulturni družbi v Franciji sem se težko navadil na monokulturno družbo v Sloveniji ... Prav tako sem v pogovorih z mladimi, predvsem na podeželju, ugotovil, da je za Slovence Slovenija zakon. Nekateri so še »HR avanturisti«, ki gredo še na Hrvaško, sicer pa živijo v svoji slovenski vasi in to je to.«

Prav zato biti tujec pri nas ni najbolj preprosto. Ampak prilagodljivi Francoz z življenjem v različnih državah nikoli ni imel težav, pogrešal je le francoski jezik. Tuji jezik namreč nikoli ni enakovreden maternemu jeziku, tudi če se lahko v njem izražaš popolnoma samostojno.

»Ko govorim slovensko, se počutim kot slikar, ki nima dovolj barv ali ima prevelik čopič. Ne morem natančno opisati vsega, kar bi želel in kot bi želel. Tudi v ljubezni je težko. Ljubiti nekoga v slovenščini je res izziv.«

","excerpt":"Francoz ob vsakem obisku Slovenije najprej kupi kislo repo in se osveži v Kamniški bistrici","featured-media-id":31105,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/drugi-pogled/174657380","abovetitle":"","subtitle":"Francoz ob vsakem obisku Slovenije najprej kupi kislo repo in se osveži v Kamniški bistrici","category-text":"False","permalink":"2020/07/ljubiti-nekoga-v-slovenscini-je-res-izziv/","show-start":"2020-07-28T07:40:00+02:00","show-end":"2020-07-28T08:00:00+02:00","audio-length":"596","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/12/10/LjubitinekogavsloveninijeresizzivMMC.PR1.20191210.2.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174657380","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Po zelo medkulturni družbi v Franciji sem se težko navadil na monokulturno družbo v Sloveniji ... Prav tako sem v pogovorih z mladimi, predvsem na podeželju, ugotovil, da je za Slovence Slovenija zakon. Nekateri so še »HR avanturisti«, ki gredo še na Hrvaško, sicer pa živijo v svoji slovenski vasi in to je to.«

"},{"kind":"html","content":"

»Ko govorim slovensko, se počutim kot slikar, ki nima dovolj barv ali ima prevelik čopič. Ne morem natančno opisati vsega, kar bi želel in kot bi želel. Tudi v ljubezni je težko. Ljubiti nekoga v slovenščini je res izziv.«

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"292"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"364"},{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31105"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31105"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144470","attributes":{"wp-id":372851,"date":"2020-07-14T00:30:51+02:00","modified":"2020-07-27T09:59:01+02:00","slug":"klicna-koda-10","post-type":"post","title":"V zadnjem tednu je v ZDA delo izgubilo 1, 4 milijona ljudi","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/klicna-koda-10/","content":"

\"S čim takim se ameriške oblasti soočajo prvič,\" stanje v ZDA, kjer praktično vsak dan potekajo protesti, komentira naš ameriški dopisnik Andrej Stopar. Slabša se tudi stanje v gospodarstvu. Brezposelnih je med 15 in 30 milijonov ljudi. Razlike v številkah, ki so posledica različnih merjenje, so ogromne. V zadnjem tednu je milijon in 400 tisoč novih brezposelnih. Pandemija je po ameriškem gospodarstvu in po socialni strukturi zelo udarila.

\"Iz tega morda ta averzija do pandemičnih tem, ukrepov proti pandemiji in ta globoka želja po normalizaciji za vsako ceno pri nekaterih Američanih. Zahtevajo odprtje šol konec avgusta oz. v začetku septembra in odprtje gospodarstva. Tu je averzija do nošenja mask, ki so obvezne v Washingtonu in ponekod drugod, ne pa povsod. V številnih zveznih državah nasprotujejo njihovemu nošenju, guvernerji nošenja ne želijo predpisati.\"

Tisti, ki so izgubili delo zaradi pandemije, so od aprila do julija prejemali 600 dolarjev tedenske podpore. Konec tega meseca se bo ukrep iztekel. \"Zaradi pomoči je prišlo do spora v kongresu. Spodnji dom je že sredi maja sprejel zakon, ki bi pomoč podaljšal. Težak je kar 3 bilijone dolarjev. Republikanci so temu nasprotovali, čakali dva meseca in pol, se dogovarjali za spremembe, saj so prepričani, da bi bila takšna pomoč preveč radodarna in ne bi spodbujala k iskanju dela. Pred kongresom so naporni dnevi - demokrati zahtevajo sprejetje prvega zakona, republikanci v zameno ponujajo zakona, ki bi bil težak \"zgolj\" bilijon dolarjev,\" poroča naš ameriški dopisnik.

","excerpt":"Po več mestih v ZDA se še vedno vrstijo protesti, gospodarska situacija se slabša","featured-media-id":31522,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/klicna-koda/174708505","abovetitle":"","subtitle":"Po več mestih v ZDA se še vedno vrstijo protesti, gospodarska situacija se slabša","category-text":"False","permalink":"2020/07/klicna-koda-10/","show-start":"2020-07-27T06:45:00+02:00","show-end":"2020-07-27T07:00:00+02:00","audio-length":"682","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/27/AndrejStoparseoglaaizWashingtona4846369.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174708505","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Iz tega morda ta averzija do pandemičnih tem, ukrepov proti pandemiji in ta globoka želja po normalizaciji za vsako ceno pri nekaterih Američanih. Zahtevajo odprtje šol konec avgusta oz. v začetku septembra in odprtje gospodarstva. Tu je averzija do nošenja mask, ki so obvezne v Washingtonu in ponekod drugod, ne pa povsod. V številnih zveznih državah nasprotujejo njihovemu nošenju, guvernerji nošenja ne želijo predpisati.\"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"450"},{"type":"Category","id":"451"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31522"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31522"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144368","attributes":{"wp-id":372551,"date":"2020-07-12T00:30:54+02:00","modified":"2020-07-25T12:36:06+02:00","slug":"radijski-ringaraja-67","post-type":"post","title":"Poletje je priložnost tudi za \"packanje\" z glino","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/radijski-ringaraja-67/","content":"

Izdelava lončkov, uhanov, obeskov, srčkov iz gline, rož iz krep papirja, zapestnic iz raznobarvnih niti, pa panjskih končnic iz kartona - vsega tega so se v preteklem tednu lotili otroci, ki so del svojega poletja preživeli v poletni počitniški šoli v ljubljanskem Pionirskem domu. Razložili nam bodo, kako je delati z lončarskim vretenom, ter povedali, zakaj radi packajo in kaj največkrat ustvarjajo doma.

","excerpt":"Oglasili smo se v poletni šoli lončarstva in drugih ročnih obrti v Pionirskem domu","featured-media-id":31462,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/radijski-ringaraja/174708271","abovetitle":"","subtitle":"Oglasili smo se v poletni šoli lončarstva in drugih ročnih obrti v Pionirskem domu","category-text":"False","permalink":"2020/07/radijski-ringaraja-67/","show-start":"2020-07-25T08:05:00+02:00","show-end":"2020-07-25T08:40:00+02:00","audio-length":"3246","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/25/olaMMC.PR1.20200725.6.0805.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174708271","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"366"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31462"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31462"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144265","attributes":{"wp-id":372101,"date":"2020-07-10T00:30:54+02:00","modified":"2020-07-23T09:00:28+02:00","slug":"svetovalni-servis-35","post-type":"post","title":"Jedi iz rib in morskih sadežev","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/svetovalni-servis-35/","content":"

Zdravstvene organizacije po eni strani priporočajo uživanje jedi iz rib do dvakrat na teden, saj so vir zdravju koristnih beljakovin in maščob ter nujno potrebnih mineralov in vitaminov. Po drugi strani pa pred njimi opozarjajo, ko omenjajo hrano, ki je pogosteje vzrok za prebavne težave. Temu se je s pravilno izbiro rib in morskih sadežev ter tudi pravilno pripravo mogoče izogniti. Kako izbrati sveže surovine, kje jih shraniti do pričetka kuhanja ter predvsem, kako pripraviti ribe in morske sadeže, da bo to pravo malo kulinarično doživetje, v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami kuharski mojster Jakob Polajžer.

","excerpt":"Ribe so vir zdravju koristnih beljakovin in maščob ter nujno potrebnih mineralov in vitaminov, uživali naj bi jih do dvakrat tedensko","featured-media-id":31426,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/svetovalni-servis/174707862","abovetitle":"","subtitle":"Ribe so vir zdravju koristnih beljakovin in maščob ter nujno potrebnih mineralov in vitaminov, uživali naj bi jih do dvakrat tedensko","category-text":"False","permalink":"2020/07/svetovalni-servis-35/","show-start":"2020-07-23T08:05:00+02:00","show-end":"2020-07-23T08:30:00+02:00","audio-length":"1797","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/23/MorskejediMMC.PR1.20200723.4.0750.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174707862","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"386"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31426"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31426"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"364","attributes":{"slug":"andreja-coklrtvslo-si","name":"Andreja Čokl","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Andreja Čokl je po izobrazbi etnologinja, po duši pa radijka. Pri pripravi oddaje Sobotna raglja (naslednica Pionirskega tednika in predhodnica današnjega Hudo!) je začela sodelovati že kot osnovnošolka, potem je nekaj let vodila torkov jutranji in nedeljski popoldanski program na domžalskem Radiu Hit, med študijem pa jo je uspešno opravljena avdicija spet pripeljala na Radio Slovenija. Prvo zatočišče je našla v uredništvu programa za mlade, od leta 2009 pa je sodelavka uredništva dnevno-aktualnega programa na Prvem. Njena so petkova jutra, svetovalni prispevki in oddaje na temo vsega zelenega, če ima možnost, pa rada Prvemu doda tudi kakšno etnološko obarvano vsebino.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1740-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1740-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"365","attributes":{"slug":"andreja-gradisarrtvslo-si","name":"Andreja Gradišar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Andreja Gradišar se je radijski ekipi Prvega pridružila med študijem na Fakulteti za družbene vede aprila 2012, že prej pa si je nekaj medijskih izkušenj nabrala v različnih zasavskih medijih. Radijska pot jo je najprej vodila v Uredništvo programa za mlade, kjer se je, tako kot skoraj vsak začetnik, kalila s snemanjem anket ter kot asistentka pri izvedbi otroških in mladinskih oddaj. Prvič je pred mikrofon v radijski studio sedla po opravljeni govorni šoli julija 2014 in odvodila svojo prvo oddajo Radijski ringaraja, ki jo z veseljem pripravlja še danes. Stik z otroki in njihov odnos do radia sta jo spodbudila, da se je tej temi podrobneje posvetila v magistrski nalogi z naslovom Radijsko novinarstvo za otroke: primer 1. programa Radia Slovenija. Trenutno je del Uredništva dnevno-aktualnega programa in tako pripravlja aktualne prispevke, oddaje kot so Svetovalni servis, Drugi pogled, Med štirimi stenami, Možgani na dlani, vodi tudi jutranji in nočni program. Zanimajo jo sociala, zgodbe t. i. malih ljudi, potovanja, živali in Bližnji vzhod.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1824-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1824-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"468","attributes":{"slug":"natasa-raslrtvslo-si","name":"Nataša Rašl","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Nataša Rašl je magistrica novinarskih študij. Njena radijska zgodba se je začela med študijem komunikologije leta 2008, ko je začela opravljati delo jutranje asistentke na Prvem programu Radia Slovenija. Po letu dni je začela z ustvarjanjem lastnih novinarskih prispevkov pod okriljem Uredništva dnevno aktualnega programa, kjer je zaposlena tudi danes. Je avtorica različnih oddaj in voditeljica torkovih juter na Prvem.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1786-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1786-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"506","attributes":{"slug":"tadeja-biziljrtvslo-si","name":"Tadeja Bizilj","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/Tadeja-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"292","attributes":{"wp-id":240,"description":"Pogled na Slovenijo ni nujno zelene barve. Kaj o Slovencih pravijo tisti, ki so svoj drugi dom spremenili v prvega?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/drugi_pogled/","name":"Drugi pogled","slug":"drugi_pogled","parent-wp-id":0,"permalink":"drugi_pogled/","show-description":"Pogled na Slovenijo ni nujno zelene barve. Kaj o Slovencih pravijo tisti, ki so svoj drugi dom spremenili v prvega?","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/podcast_naslovice_1400x1400_px-drugi-pogled2-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"torek","broadcast-hour":"7.40","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"41"},{"type":"CategoryShowLink","id":"73"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"329","attributes":{"wp-id":234,"description":"100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Brskamo po svetu nevroznanosti - na poljuden način ter s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov. ","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/mozgani_na_dlani/","name":"Možgani na dlani","slug":"mozgani_na_dlani","parent-wp-id":0,"permalink":"mozgani_na_dlani/","show-description":"100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Brskamo po svetu nevroznanosti - na poljuden način ter s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov. ","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/mozgani-na-dlani-1400x1400_px-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"četrtek","broadcast-hour":"7.35","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"18"},{"type":"CategoryShowLink","id":"19"},{"type":"CategoryShowLink","id":"38"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"366","attributes":{"wp-id":80,"description":"Odpiramo vrata slovenskih vrtcev, poslušamo ringarime in zgodbaraje, iščemo odgovore na Violinčkova vprašanja ter rešujemo zanke in uganke. Kukamo v učilnice prvošolcev in odgovarjamo na tisoč zakajev.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/radijski-ringaraja/","name":"Radijski ringaraja","slug":"radijski-ringaraja","parent-wp-id":0,"permalink":"radijski-ringaraja/","show-description":"Odpiramo vrata slovenskih vrtcev, poslušamo ringarime in zgodbaraje, iščemo odgovore na Violinčkova vprašanja ter rešujemo zanke in uganke. Kukamo v učilnice prvošolcev in odgovarjamo na tisoč zakajev.","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"sobota","broadcast-hour":"8.05","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"386","attributes":{"wp-id":94,"description":"Strokovnjaki z najrazličnejših področij odgovarjajo na vaša vprašanja vsak delavnik med 8.05 in 8.30. Naši kontakti so 01/475-22-22, radioprvi@rtvslo.si ali 041-3000-07 za SMS, ki ga začnete z besedo PRVI.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/svetovalni-servis/","name":"Svetovalni servis","slug":"svetovalni-servis","parent-wp-id":0,"permalink":"svetovalni-servis/","show-description":"Strokovnjaki z najrazličnejših področij odgovarjajo na vaša vprašanja vsak delavnik med 8.05 in 8.30. Naši kontakti so 01/475-22-22, radioprvi@rtvslo.si ali 041-3000-07 za SMS, ki ga začnete z besedo PRVI.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/svetovalni-servis-1400x1400_px30-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"40"},{"type":"CategoryShowLink","id":"88"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"388","attributes":{"wp-id":369,"description":"Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. ","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/torkov-kviz/","name":"Torkov kviz","slug":"torkov-kviz","parent-wp-id":0,"permalink":"torkov-kviz/","show-description":"Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. ","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/podcast_naslovice_1400x1400_px-torkov-kviz2-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"torek","broadcast-hour":"6.45","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"120"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"450","attributes":{"wp-id":517,"description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/jutro/","name":"Jutro","slug":"jutro","parent-wp-id":0,"permalink":"jutro/","show-description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/coffee-1209090_1920.png","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"vsak dan","broadcast-hour":"5.00–9.00","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":true},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"451","attributes":{"wp-id":520,"description":"Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/klicnakoda/","name":"Klicna koda","slug":"klicnakoda","parent-wp-id":0,"permalink":"klicnakoda/","show-description":"Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/podcast_naslovice_1400x1400_px-klicna-koda2-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"ponedeljek","broadcast-hour":"6.45","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"119"},{"type":"CategoryShowLink","id":"123"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Media","id":"28804","attributes":{"wp-id":345559,"title":"Mourad Derbal Mury","caption":"Mourad Derbal “Mury”","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/mourad-derbal-mury-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/mourad-derbal-mury-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/mourad-derbal-mury-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/mourad-derbal-mury-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30126","attributes":{"wp-id":358390,"title":"Americo","caption":"","media-source":"Osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/americo-1-720x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/americo-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/americo-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/americo-1.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31105","attributes":{"wp-id":371139,"title":"f_raphael_d_n_03-e1575643057999-1200x891","caption":"","media-source":"osebni arhiv F. J. R. Vaillat Duret Nauche","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/f_raphael_d_n_03-e1575643057999-1200x891-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/f_raphael_d_n_03-e1575643057999-1200x891-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/f_raphael_d_n_03-e1575643057999-1200x891-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/f_raphael_d_n_03-e1575643057999-1200x891-1200x891.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31106","attributes":{"wp-id":371143,"title":"emina","caption":"","media-source":"Tadej Bernik, Pevski zbor Sankofa","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/emina-960x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/emina-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/emina-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/emina.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31107","attributes":{"wp-id":371146,"title":"satya1-1200x900","caption":"","media-source":"Osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/satya1-1200x900-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/satya1-1200x900-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/satya1-1200x900-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/satya1-1200x900-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31426","attributes":{"wp-id":374586,"title":"salmon-3888823_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/salmon-fish-scampi-fried-cook-3888823/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/salmon-3888823_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/salmon-3888823_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/salmon-3888823_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/salmon-3888823_1920-1200x948.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31462","attributes":{"wp-id":375054,"title":"hub-3852530_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/hub-sound-pottery-potters-hand-3852530/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/hub-3852530_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/hub-3852530_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/hub-3852530_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/hub-3852530_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31522","attributes":{"wp-id":375596,"title":"dollar-1974694_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/dollar-money-currency-trade-1974694/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/dollar-1974694_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/dollar-1974694_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/dollar-1974694_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/dollar-1974694_1920-1200x799.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31549","attributes":{"wp-id":375898,"title":"Katja Kumar","caption":"","media-source":"Katja Kumar","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/katja-kumar-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/katja-kumar-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/katja-kumar-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/katja-kumar-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31554","attributes":{"wp-id":376082,"title":"bathing-cap-619090_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/bathing-cap-swim-swimming-pool-619090/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/bathing-cap-619090_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/bathing-cap-619090_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/bathing-cap-619090_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/bathing-cap-619090_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31564","attributes":{"wp-id":376119,"title":"brush-3207945_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/brush-color-wood-art-art-and-craft-3207945/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/brush-3207945_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/brush-3207945_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/brush-3207945_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/brush-3207945_1920-1200x698.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31602","attributes":{"wp-id":376567,"title":"zeppelin-4380733_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/zeppelin-hindenburg-lz129-airship-4380733/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/zeppelin-4380733_1920-1-e1596192816592-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/zeppelin-4380733_1920-1-e1596192816592-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/zeppelin-4380733_1920-1-e1596192816592-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/zeppelin-4380733_1920-1-e1596192816592-1200x595.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":68,"count":811}}}