{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=andrej-stoparrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=andrej-stoparrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=3&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=andrej-stoparrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"140912","attributes":{"wp-id":359081,"date":"2020-05-26T00:35:43+02:00","modified":"2020-06-08T09:59:52+02:00","slug":"pogovor-z-dopisnikom-iz-tujine-151","post-type":"post","title":"“Presenečen sem, da je v tako kratkem času že prišlo do nekaj otipljivih sprememb”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/pogovor-z-dopisnikom-iz-tujine-151/","content":"

Po ZDA že več kot 10 dni potekajo protesti pod geslom “Življenja temnopoltih štejejo”. Protestniki nasprotujejo krivični policijski obravnavi temnopoltih in drugih manjšin. “Zahtevajo predvsem sistemske spremembe,” pravi naš dopisnik Andrej Stopar.

“Za kaj takšnega je potreben čas, a določene stvari se že premikajo. Tudi sam sem presenečen, da je v tako kratkem času že prišlo do nekaj otipljivih sprememb. Kar nekaj zveznih držav bo vpeljalo preiskave policijskih praks, izrazile so željo reformirati policijsko službo.”

Je pa zelo težko presoditi, ali bo dogajanje kaj vplivalo na možnost Trumpove vnovične izvolitve, pravi Stopar:

“Tukaj mediji – odvisno od tega ali so naklonjeni predsedniku ali ne – ponujajo zelo drugačno sliko. Amerika je globoko razdeljena. Težko je preceniti, kdo verjame oz. sledi predsedniku, kdo ne. Predsednik z epidemijo ni upravljal dobro. Glede na to, da je želel na ulice poslati vojsko, ob protestih je uporabljal globoko rasistične besede, bi mu morali to ljudje po neki logiki globoko zameriti. A bomo videli, kako bodo razmišljali. Ljudje zelo hitro pozabijo na neke stvari.”

","excerpt":"Iz Washingtona se oglaša Andrej Stopar","featured-media-id":30420,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/klicna-koda/174698751","abovetitle":"","subtitle":"Iz Washingtona se oglaša Andrej Stopar","category-text":"False","permalink":"2020/05/pogovor-z-dopisnikom-iz-tujine-151/","show-start":"2020-06-08T06:45:00+02:00","show-end":"2020-06-08T07:00:00+02:00","audio-length":"616","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/08/Preseneensemdajevtakokratkemasueprilodonekajotipljivihsprememb4787527.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174698751","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Za kaj takšnega je potreben čas, a določene stvari se že premikajo. Tudi sam sem presenečen, da je v tako kratkem času že prišlo do nekaj otipljivih sprememb. Kar nekaj zveznih držav bo vpeljalo preiskave policijskih praks, izrazile so željo reformirati policijsko službo.”

"},{"kind":"html","content":"

Je pa zelo težko presoditi, ali bo dogajanje kaj vplivalo na možnost Trumpove vnovične izvolitve, pravi Stopar:

"},{"kind":"html","content":"

“Tukaj mediji – odvisno od tega ali so naklonjeni predsedniku ali ne – ponujajo zelo drugačno sliko. Amerika je globoko razdeljena. Težko je preceniti, kdo verjame oz. sledi predsedniku, kdo ne. Predsednik z epidemijo ni upravljal dobro. Glede na to, da je želel na ulice poslati vojsko, ob protestih je uporabljal globoko rasistične besede, bi mu morali to ljudje po neki logiki globoko zameriti. A bomo videli, kako bodo razmišljali. Ljudje zelo hitro pozabijo na neke stvari.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"450"},{"type":"Category","id":"451"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"},{"type":"Author","id":"385"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30420"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30420"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136219","attributes":{"wp-id":345878,"date":"2020-03-05T10:49:20+01:00","modified":"2020-03-06T07:43:26+01:00","slug":"do-teksaskega-mita-in-nazaj","post-type":"post","title":"Do teksaškega mita in nazaj","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/do-teksaskega-mita-in-nazaj/","content":"

Teksašani so na Super torek 3. marca presenetili, ker so kljub drugačnim napovedim dali prednost Josephu Bidnu pred Berniem Sandersom. Teksas pa bo v ospredju slovenske pozornosti prihodnji teden. Ne le zaradi slovenske košarkarske zvezde Luke Dončića, ampak tudi zaradi slovensko-teksaške poslovne konference in projekta Teksas čuti Slovenijo, povezanega z Dončićevim matičnim klubom Dallas Mavericks. Mitom, zgodovini in aktualnemu političnemu trenutku v Teksasu namenjamo nekaj minut.

»Teksaški mit« je inačica ameriških sanj, vrsta ideje ameriške posebnosti. Gre za prepričanje, da je Teksas za vse enako odprt: nizki davki, majhen vpliv vlade in državne regulacije, poudarek na osebni odgovornosti. V takšnem okolju je izključno posameznik odgovoren za svoj uspeh ali spodrsljaj. V resnici pa so bili v Teksasu zmeraj v ospredju beli Anglo-Teksašani. Profesor Cal Jillson z Južne metodistične univerze.

","excerpt":"Ameriška zvezna država Teksas nam je s košarkarskim zvezdnikom Luko Dončićem vse bliže.","featured-media-id":28843,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174676362","abovetitle":"","subtitle":"Ameriška zvezna država Teksas nam je s košarkarskim zvezdnikom Luko Dončićem vse bliže.","category-text":"False","permalink":"2020/03/do-teksaskega-mita-in-nazaj/","show-start":"2020-03-05T16:30:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"507","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/05/DoteksakegamitainnazajpogovorsprofesorjemCalomJillsonom4662221.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174676362","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Teksaški mit« je inačica ameriških sanj, vrsta ideje ameriške posebnosti. Gre za prepričanje, da je Teksas za vse enako odprt: nizki davki, majhen vpliv vlade in državne regulacije, poudarek na osebni odgovornosti. V takšnem okolju je izključno posameznik odgovoren za svoj uspeh ali spodrsljaj. V resnici pa so bili v Teksasu zmeraj v ospredju beli Anglo-Teksašani. Profesor Cal Jillson z Južne metodistične univerze.

Združene države Amerike so globoko polarizirane vstopile v kampanjo pred novembrskimi predsedniškimi volitvami. Predsedniku Donaldu Trumpu je uspel veliki met: senat ni izglasoval ustavne obtožbe, obenem mu je kongres omogočil letni nagovor, ki ga je Trump izkoristil za nagovarjanje svojih privržencev. Kaj se dogaja z demokratsko stranko? Kateremu od kandidatov bodo volivci naklonili svoj glas in bo jeseni izzivalec Donald Trumpa, ki se bo potegoval za drugi mandat?

","excerpt":"Kdo bo demokratski izzivalec predsednika Donalda Trumpa?","featured-media-id":28391,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/eppur-si-muove-in-vendar-se-vrti/174670848","abovetitle":"","subtitle":"Kdo bo demokratski izzivalec predsednika Donalda Trumpa?","category-text":"False","permalink":"2020/01/eppur-si-muove-in-vendar-se-vrti-198/","show-start":"2020-02-10T14:30:00+01:00","show-end":"2020-02-10T15:00:00+01:00","audio-length":"1090","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/02/10/Eppursimuove-InvendarsevrtiMMC.PR1.20200210.1.1430.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174670848","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"294"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28391"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28391"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"133619","attributes":{"wp-id":339355,"date":"2020-01-20T00:40:16+01:00","modified":"2020-01-31T10:00:04+01:00","slug":"sledi-vecnosti-93","post-type":"post","title":"Religija in politika v Združenih državah Amerike","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/01/sledi-vecnosti-93/","content":"

Leto 2020 je nedvomno leto, ko bodo oči sveta še posebej pozorno uprte v Združene države Amerike. Izzveneva proces ustavne obtožbe proti predsedniku Donaldu Trumpu, država se pripravlja na predsedniške volitve, napovedane za letošnji november. V Iowi se pravkar začenjajo prve strankarske volitve med demokratskimi kandidati, ki se potegujejo za predsedniško nominacijo. V Sledeh večnosti smo se odločili spregovoriti o Združenih državah Amerike, religiji in političnem kontekstu, ki ga ustvarja, saj je prav za ZDA značilna ne le izjemna pestrost religioznih praks, ampak tudi svojevrsten vpliv religije na politiko in javno sfero na splošno. S strokovnjakom za področje odnosov med religijami in politiko v ZDA ter profesorjem na Južni metodistični univerzi v Dallasu v Teksasu dr. J. Matthewom Wilsonom se je pogovarjal dopisnik RTV Slovenija v ZDA Andrej Stopar.

","excerpt":"Za ZDA ni značilna le izjemna pestrost religioznih praks, ampak tudi svojevrsten vpliv religije na politiko in javno sfero na splošno.","featured-media-id":28155,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-vecnosti/174668479","abovetitle":"","subtitle":"Za ZDA ni značilna le izjemna pestrost religioznih praks, ampak tudi svojevrsten vpliv religije na politiko in javno sfero na splošno.","category-text":"False","permalink":"2020/01/sledi-vecnosti-93/","show-start":"2020-02-02T18:15:00+01:00","show-end":"2020-02-02T19:00:00+01:00","audio-length":"1105","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/01/30/ReligijainpolitikavZDA4619221.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174668479","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"437"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28155"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28155"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"132397","attributes":{"wp-id":336603,"date":"2019-12-30T12:17:57+01:00","modified":"2019-12-30T13:46:59+01:00","slug":"nelegalne-migracije-v-zda","post-type":"post","title":"Nelegalne migracije v ZDA","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2019/12/nelegalne-migracije-v-zda/","content":"

Predstavniki administracije predsednika Trumpa zatrjujejo, da se v Združene države Amerike še nikoli prej ni zakonito priselilo toliko ljudi, kot prav zdaj. Lani več kot 800 tisoč, leto pred tem 760 tisoč. Ne gre za to, da bi nasprotovali priseljevanju, kot takšnemu, ampak jim je trn v peti nelegalno priseljevanje. Zato so Združene države Amerike podpisale sporazume z Gvatemalo, Hondurasom in Salvadorjem o vračanju ljudi, z Mehiko pa poseben program »Ostani v Mehiki.« Poleg tega ZDA gradijo zid na južni meji, za katerega je v proračunu za leto 2020 namenjeno 1,4 milijarde dolarjev sredstev. Okrepljene so policijske enote na ameriški strani meje, na mehiški pa je bila uvedena Nacionalna garda. Kljub temu nezakoniti migracijski tokovi ostajajo stvarnost. Ljudje taborijo na meji, se skušajo prebiti čeznjo.

Dr. Ryan Berg o tveganju ljudi, ki skušajo priti v ZDA na nezakonit način:

Kar zadeva priseljevanje v ZDA, so zmeraj obstajali dejavniki, ki so ljudi potiskali in vlekli v emigracijo. Mnogi ljudje imajo v Združenih državah sorodnike in vedo, da morajo samo na nek način priti sem in jim bodo bližnji nato že kako pomagali. Torej že imajo zagotovljeno določeno infrastrukturo. Drug razlog, ki ljudi privlači, je, da so se ZDA zmeraj predstavljale kot dežela priseljencev, dežela priložnosti. Poleg tega smo v regiji, blizu teh žarišč izseljevanja. Mislim, da zato ljudje upravičeno gledajo k nam in vidijo priložnosti tukaj. Nedvomno jih je več, kot jih najdejo v svojih domovinah. Zato je logično, da kot posledica teh dejavnikov, ki ljudi potiskajo in vlečejo, prihajajo k nam.

","excerpt":"Pogovor z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI","featured-media-id":27689,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174661747","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI","category-text":"False","permalink":"2019/12/nelegalne-migracije-v-zda/","show-start":"2019-12-30T13:40:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"482","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/12/30/NelegalnemigracijevZDA4581943.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174661747","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Dr. Ryan Berg o tveganju ljudi, ki skušajo priti v ZDA na nezakonit način:

"},{"kind":"html","content":"

Kar zadeva priseljevanje v ZDA, so zmeraj obstajali dejavniki, ki so ljudi potiskali in vlekli v emigracijo. Mnogi ljudje imajo v Združenih državah sorodnike in vedo, da morajo samo na nek način priti sem in jim bodo bližnji nato že kako pomagali. Torej že imajo zagotovljeno določeno infrastrukturo. Drug razlog, ki ljudi privlači, je, da so se ZDA zmeraj predstavljale kot dežela priseljencev, dežela priložnosti. Poleg tega smo v regiji, blizu teh žarišč izseljevanja. Mislim, da zato ljudje upravičeno gledajo k nam in vidijo priložnosti tukaj. Nedvomno jih je več, kot jih najdejo v svojih domovinah. Zato je logično, da kot posledica teh dejavnikov, ki ljudi potiskajo in vlečejo, prihajajo k nam.

Obiskali smo Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Sredi Buenos Airesa vas lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa začara melodija slovenskega saksofonista Jana Kusa.

Sanja Pirc je lektorica slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu. Večno mesto od blizu spoznava že dobro desetletje in v tem času se je nabrala polna malha zgodb. Kot je povedala Mojci Delač, v italijanskem glavnem mestu ne živi zelo veliko Slovencev in nimajo nobenega organiziranega formalnega društva, največkrat pa se družijo na različnih dogodkih, ki jih organizira slovensko veleposlaništvo. Lektorat pa seveda nudi poseben prostor za stik s slovenskim jezikom in kulturo. Tudi o tem je Sanja Pirc pripovedovala Mojci Delač, ki jo je, med pestrim urnikom predavanj, poklicala v Rim.

New York je svetovna metropola jazza in latino glasbe. Bi rekli, da imajo slovenska, slovanska glasba, melodije iz Portorika in džez veliko skupnega? Če menite, da ne, se motite. Imajo Jana Kusa. Z njim se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.

V Argentino je življenjska pot pred pol stoletja zanesla Primorko Branko Gomezelj. Po poklicu frizerka je v središču argentinske prestolnice odprla frizerski salon, ki ga vodi še danes. Branka Gomezelj je v pogovoru z Lili Brunec orisala svoje življenje v Argentini, stike s slovenskimi rojaki, pa tudi predpraznično vzdušje v poletnem Buenosairesu. In od kod prihaja?

Še nekaj kratkih novic:

Minuli petek je bil v znaku miklavževanja v Društvu Slovencev Kredarica v Novem Sadu. Učenci Dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije so pod mentorstvom učiteljice Rut Zlobec in Nine Stanimirov Veriš pripravili kulturni program, za nagrado pa so dobili praznična darila.

Miklavževanje Društvo Slovencev Kredarica organizira od ustanovitve in tako že 22. leto prispeva k negovanju slovenskega jezika in kulture skozi ohranjanje slovenskih običajev. Za najmlajše je prihod Miklavža nedvomno eden izmed najljubših.

Dva dni kasneje je miklavževanje organiziralo tudi Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina. V veliki dvorani, okrašeni z novoletnimi lučkami in baloni, so najprej sodeloval v glasbeni delavnici pod taktirko profesorice Daniele Avram. Nato so si na velikem platnu ogledali novoletno risanko v pričakovanju, da jim Miklavž prinese darila. Predsednik Miloš Pešić je otroke povabil, da še enkrat na glas zapojejo ter tako prikličejo Miklavža.

Prav danes so v Beogradu organizirali pogovor z arhitektom Vasom Perovićem o mestih, v katerih je živel in v njih študiral in so ga izoblikovali s svojim kontekstom in arhitekturo. Spregovoril je tudi o sakralnem in profanem v arhitekturi. Vaso Perović je nekaj časa preživel tudi v Ljubljani, zato je del predavanja posvetil tudi prestolnici Slovenije.

Do 19. decembra potekajo v Beogradu, Nišu, Smederevu, Novem Sadu, Kovinu in v Pančevu Dnevi slovenskega filma. Predstavljajo se predvsem novejši filmski ustvarjalci.

","excerpt":"Jan Kus, saksofonist iz New Yorka ","featured-media-id":27425,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174658406","abovetitle":"","subtitle":"Jan Kus, saksofonist iz New Yorka ","category-text":"False","permalink":"2019/11/slovencem-po-svetu-249/","show-start":"2019-12-13T21:05:00+01:00","show-end":"2019-12-13T22:00:00+01:00","audio-length":"3145","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/12/13/SlovenskaslovanskaglasbamelodijeizPortorikaindezimajovelikoskupnegaMMC.PR1.20191213.5.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174658406","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Še nekaj kratkih novic:

"},{"kind":"html","content":"

Do 19. decembra potekajo v Beogradu, Nišu, Smederevu, Novem Sadu, Kovinu in v Pančevu Dnevi slovenskega filma. Predstavljajo se predvsem novejši filmski ustvarjalci.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"376"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"429"},{"type":"Author","id":"464"},{"type":"Author","id":"385"},{"type":"Author","id":"410"},{"type":"Author","id":"419"}],"meta":{"count":5}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"27425"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/27425"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"130349","attributes":{"wp-id":331585,"date":"2019-11-25T13:22:48+01:00","modified":"2019-11-25T17:21:57+01:00","slug":"newyorska-metropolitanska-opera-tudi-pod-slovensko-taktirko","post-type":"post","title":"Newyorška Metropolitanska opera tudi pod slovensko taktirko","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2019/11/newyorska-metropolitanska-opera-tudi-pod-slovensko-taktirko/","content":"

Samo v letošnji sezoni so za njo trije veliki debuti: Londonski in Losangeleški filharmoniki ter Metropolitanska opera. V New Yorku je dirigentka opere Philipa Glassa Akhnáten ali Ehnaton, kot nam je bližje v slovenščini. Prav za to opero, ki jo je Glass napisal leta 1983, je Karen Kamenšek v Združenem kraljestvu dobila ugledno nagrado Laurenca Olivierja. Premiera v Metropolitanski operi je bila 8. novembra, mesec dni kasneje, torej 8. decembra, pa bo zadnja predstava. Karen Kamenšek je pred mikrofon v New Yorku povabil ameriški dopisnik Andrej Stopar.

Nisem zvezdni utrinek, meteor, upam pa, da sem svetla zvezda, ki sije dolgo.

$\"\"$ $\"\"$

","excerpt":"Karen Kamenšek je Američanka slovenskega rodu. Dirigentka. Ženska v poklicu, ki izgublja pečat moške prevlade. ","featured-media-id":27154,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174653855","abovetitle":"","subtitle":"Karen Kamenšek je Američanka slovenskega rodu. Dirigentka. Ženska v poklicu, ki izgublja pečat moške prevlade. ","category-text":"False","permalink":"2019/11/newyorska-metropolitanska-opera-tudi-pod-slovensko-taktirko/","show-start":"2019-11-25T16:40:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"476","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/11/25/NewyorkaMetropolitanskaoperatudipodslovenskotaktirko4537175.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174653855","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Nisem zvezdni utrinek, meteor, upam pa, da sem svetla zvezda, ki sije dolgo.

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$ $\"\"$

Zaslišanja prič so zdaj javna, v neposrednih prenosih pred radijskimi mikrofoni in televizijskimi kamerami. Tako se lahko z elementi ukrajinske afere, z argumenti demokratske ter nasprotnimi mnenji republikanske strani seznanja najširše občinstvo. V skrajno polariziranem političnem ozračju v Združenih državah Amerike poteka dramatična predstava vsaj desetletja.

Da pa bi predsednika dejansko odstavili, je potrebna dvotretjinska večina v senatu. Tam pa ne le, da demokrati nimajo ustavne večine, nimajo niti navadne, saj zgornji dom obvladujejo republikanci.

Naš dopisnik iz ZDA Andrej Stopar je ob tej priložnosti pred mikrofon povabil profesorja Matthewa Greena z Oddelka za politične študije Katoliške univerze Amerike iz Washingtona.

","excerpt":"Proces ustavne obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa je včeraj prešel v novo, javno fazo.","featured-media-id":26914,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174651247","abovetitle":"","subtitle":"Proces ustavne obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa je včeraj prešel v novo, javno fazo.","category-text":"False","permalink":"2019/11/pranje-trumpovega-umazanega-perila-v-javnosti/","show-start":"2019-11-14T16:30:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"462","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/11/14/Ustavnaobtoba4519977.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174651247","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Da pa bi predsednika dejansko odstavili, je potrebna dvotretjinska večina v senatu. Tam pa ne le, da demokrati nimajo ustavne večine, nimajo niti navadne, saj zgornji dom obvladujejo republikanci.

"},{"kind":"html","content":"

Naš dopisnik iz ZDA Andrej Stopar je ob tej priložnosti pred mikrofon povabil profesorja Matthewa Greena z Oddelka za politične študije Katoliške univerze Amerike iz Washingtona.

"},{"kind":"html","content":"

Ta teden mineva tri leta, odkar je na predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike zmagal Donald Trump. Najmočnejša sila na svetu je tako dobila nepredvidljivega voditelja, ki je prelomil s politično kulturo predhodnikov, predsednika, ki javno izraža nacionalistične, rasistične in mizogine poglede ter liderja, ki diskreditira vsakogar, ki ne misli kot on. Toda podpirajo ga milijoni Američanov. Zakaj so se pred tremi leti odločili tako, kot so se? So se Združene države v tem času ključno spremenile ali pa so se le izkristalizirale lastnosti, ki Ameriko oblikujejo že ves čas?

","excerpt":"\"Trump je največji loščilec govna v zgodovini\"","featured-media-id":26752,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/eppur-si-muove-in-vendar-se-vrti/174648856","abovetitle":"","subtitle":"\"Trump je največji loščilec govna v zgodovini\"","category-text":"False","permalink":"2019/10/eppur-si-muove-in-vendar-se-vrti-185/","show-start":"2019-11-04T14:30:00+01:00","show-end":"2019-11-04T15:00:00+01:00","audio-length":"1152","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/11/04/EppursimuoveLJ_2927258.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174648856","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"294"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"26752"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/26752"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"128620","attributes":{"wp-id":327501,"date":"2019-10-28T09:24:21+01:00","modified":"2019-10-28T09:28:28+01:00","slug":"trump-z-ubojem-prvega-terorista-islamske-drzave-utisal-kritike","post-type":"post","title":"Trump z ubojem prvega terorista Islamske države utišal kritike?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2019/10/trump-z-ubojem-prvega-terorista-islamske-drzave-utisal-kritike/","content":"

Smrt človeka, zaradi katerega je bilo prelite toliko krvi, je zmaga. Ali z besedami republikanskega senatorja Lindseyja Grahama, za katere senator misli, da jih morajo izreči tudi demokrati: »Dobro opravljeno, gospod predsednik.« Zgodba Donalda Trumpa je premočrtna: kalifat je poražen, izpolnjene so obljube o umiku ameriških vojakov iz Sirije, rešena je zadrega s taktičnimi zavezniki Kurdi, dolgoletni zavezniki Turki so zadovoljeni in zdaj še smrt voditelja teroristov. Popolno, bi rekel predsednik Trump, edinstveno. Z ubojem al-Bagdadija je Trump učinkovito utišal kritike njegove politike do Sirije iz republikanskih vrst in obenem dal grenko lekcijo demokratom v trenutku, ko ga želijo odpoklicati. Sirija je prinesla prvo razpoko v republikansko varnostno obzidje okrog predsednika in kaže, da je razpoka sanirana. Za Washington ni tako zelo pomembno, da so stvari na terenu, predvsem tujem, drugačne od uradnih razlag. Gre predvsem, čeprav ne zmeraj, za instrumentalizacijo tujine za dosego notranjepolitičnih ciljev. Tisti, ki bo v tem trenutku opozarjal, da so na Bližnjem vzhodu, kjer sta zdaj na potezi predvsem Turčija in Rusija, s slednjo tudi Iran, ZDA potegnile kratko, bo ožigosan za dlakocepskega nasprotnika Donalda Trumpa. Bo kar držala metafora enega od ameriških kolegov: Donald Trump je kot sončev mrk. Če strmiš vanj, si v nevarnosti, da oslepiš. Če pa opazuješ njegov vpliv na okolico, vidiš obrise klasične republikanske, konservativne agende, zaradi katere je bil Donald Trump izvoljen in bo morda še enkrat. Smrt al-Bagdadija, pa če je še tako pomembna, je zgolj kamenček v mozaiku, ki se imenuje »Najprej Amerika, America First.«

","excerpt":"Operacija ameriških posebnih enot, med katero je bil ubit voditelj Islamske države Abu Bakr al-Bagdadi, še zmeraj odmeva po svetu, predvsem pa v Združenih državah Amerike. ","featured-media-id":26416,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174647409","abovetitle":"","subtitle":"Operacija ameriških posebnih enot, med katero je bil ubit voditelj Islamske države Abu Bakr al-Bagdadi, še zmeraj odmeva po svetu, predvsem pa v Združenih državah Amerike. ","category-text":"False","permalink":"2019/10/trump-z-ubojem-prvega-terorista-islamske-drzave-utisal-kritike/","show-start":"2019-10-28T07:05:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"97","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/10/28/TrumpzubojemprvegateroristaIslamskedraveutialkritike4493489.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174647409","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Demokrati so se pričakovano oglasili z uničujočo kritiko predsednikove bližnjevzhodne politike, ampak tokrat so izjemno kritični tudi republikanci, ki Trumpu očitajo prenagljenost, nepremišljenost, s katero je popolnoma omajal podobo ameriške verodostojnosti v svetu. Čeprav republikanci in njim naklonjeni opazovalci opozarjajo, da je Trump ves čas napovedoval umik, številni tudi menijo, da Kurdi niso primeren zaveznik, kajti Kurdska delavska stranka velja za teroristično organizacijo, je splošna ocena poenotena. Način, kako so se Združene države umaknile, je kaotičen, sramoten, prava polomija. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar je pred mikrofon povabil Mary Beth Long, prvo žensko na položaju pomočnice ameriškega obrambnega ministra in predsednice Visoke skupine zveze NATO, odgovorne za jedrsko politiko zavezništva. Mary Beth Long je visok položaj v obrambnem ministrstvu zasedala v letih od 2007 do 2009, v času ministra Roberta Gatesa in predsednika Georga Busha mlajšega, danes pa je vplivna svetovalka v različnih institucijah.

»Mislim, da je ena največjih težav Združenih držav najverjetneje kar v celem obdobju od iraške vojne do danes, dejstvo, da se naša politika spreminja ne samo hitro, ampak predvsem nenadno in nepredvidljivo.”

","excerpt":"Samovoljna in nenadna poteza Donalda Trumpa glede umika ameriške vojske iz Sirije vzročila prvo razpoko v sicer trdnem republikanskem obrambnem obzidju, ki ščiti ameriškega predsednika pred odpoklicem","featured-media-id":26416,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174645089","abovetitle":"","subtitle":"Samovoljna in nenadna poteza Donalda Trumpa glede umika ameriške vojske iz Sirije vzročila prvo razpoko v sicer trdnem republikanskem obrambnem obzidju, ki ščiti ameriškega predsednika pred odpoklicem","category-text":"False","permalink":"2019/10/trumpova-zelena-luc-turskemu-posredovanju-v-siriji-razburja-politicno-ozracje-v-zda/","show-start":"2019-10-17T16:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"356","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/10/17/TrumpovazelenaluturkemuposredovanjuvSirijirazburjapolitinoozrajevZDA4475918.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174645089","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

V Združenih državah Amerike vsak drugi ponedeljek v oktobru praznujejo Kolumbov dan. 12. oktober 1492 velja za datum odkritja Amerike. Prve omembe praznovanja sežejo v leto 1792, za nacionalni praznik je bil Kolumbov dan razglašen leta 1934, na drugi ponedeljek v oktobru pa ga praznujejo od leta 1971 dalje. A vse manj. Odnos do praznika namreč ni enoznačen. Najbolj ga je »posvojila« italijanska skupnost zaradi Kolumbovega porekla. Določeni protestantski krogi so mu nasprotovali, ker naj bi pretirano poudarjal katolištvo. Potomci skandinavskih narodov so opozarjali, da so Ameriko pred Kolumbom pravzaprav odkrili Vikingi v 10. stoletju. Še največ razlogov za odklanjanje razlage, kakršno še zmeraj najdemo v učbenikih, pa imajo avtohtoni prebivalci Amerike.

»Če pogledate samega Kolumba, je njegov prihod pomenil začetek kolonializma in začetek tega, v kar so se Amerike razvile do danes. Od prvega stika s prišleki naprej so umrli milijoni ljudi. Milijoni akrov zemlje, ki so nekoč pripadali staroselcem, jim danes ne pripadajo več. Šlo je za začetek spreminjanja tega, kar je bila nekoč zahodna polobla«, je povedal Dennis Zotigh iz plemena Kiowa, raziskovalec in razlagalec kulture v washingtonskem Nacionalnem muzeju ameriških Indijancev.

»Smo manjšina manjšin v naši lastni državi. Naši glasovi se ne slišijo, ker nimamo tega, kar v Ameriki predstavlja moč: številnih vidnih posameznikov, dostopa do zakonodajalcev in izvršne veje oblasti, pa tudi dostopa do medijev ne. Kadar gre za teme, ki nas globoko zadevajo in skrbijo, mediji nanje sploh niso pozorni.«

","excerpt":"Pogovor z Dennisom Zotighom iz plemena Kiowa ob praznovanju Kolumbovega dne","featured-media-id":26463,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174644306","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor z Dennisom Zotighom iz plemena Kiowa ob praznovanju Kolumbovega dne","category-text":"False","permalink":"2019/10/kolumbov-prihod-je-pomenil-zacetek-kolonializma/","show-start":"2019-10-14T15:15:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"391","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/10/14/Kolumbovdan4469784.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174644306","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"26463"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/26463"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"365","attributes":{"slug":"andreja-gradisarrtvslo-si","name":"Andreja Gradišar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Andreja Gradišar se je radijski ekipi Prvega pridružila med študijem na Fakulteti za družbene vede aprila 2012, že prej pa si je nekaj medijskih izkušenj nabrala v različnih zasavskih medijih. Radijska pot jo je najprej vodila v Uredništvo programa za mlade, kjer se je, tako kot skoraj vsak začetnik, kalila s snemanjem anket ter kot asistentka pri izvedbi otroških in mladinskih oddaj. Prvič je pred mikrofon v radijski studio sedla po opravljeni govorni šoli julija 2014 in odvodila svojo prvo oddajo Radijski ringaraja, ki jo z veseljem pripravlja še danes. Stik z otroki in njihov odnos do radia sta jo spodbudila, da se je tej temi podrobneje posvetila v magistrski nalogi z naslovom Radijsko novinarstvo za otroke: primer 1. programa Radia Slovenija. Trenutno je del Uredništva dnevno-aktualnega programa in tako pripravlja aktualne prispevke, oddaje kot so Svetovalni servis, Drugi pogled, Med štirimi stenami, Možgani na dlani, vodi tudi jutranji in nočni program. Zanimajo jo sociala, zgodbe t. i. malih ljudi, potovanja, živali in Bližnji vzhod.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1824-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1824-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"385","attributes":{"slug":"andrej-stoparrtvslo-si","name":"dr. Andrej Stopar","twitter":"","facebook":"","title":"Dopisnik iz Washingtona","description":"Dr. Andrej Stopar, diplomirani literarni komparativist in doktor zgodovine, je odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija, ob tem pa se v radijskih in televizijskih programih, na spletnih straneh RTV Slovenija in drugih medijih pojavlja kot zunanjepolitični komentator dogajanja v srednji in vzhodni Evropi. V letih od 2005 do 2013 je bil redni dopisnik RTV Slovenija iz Ruske federacije in Skupnosti neodvisnih držav, sicer pa je nacionalni radijski hiši zavezan že od leta 1993, najprej kot honorarni, nato kot redni sodelavec. Je avtor knjige Pax Putina, zbirke kolumn in razmišljanj, ki so nastajala v času, preživetem v Moskvi, in treh dokumentarnih oddaj za Televizijo Slovenija: Zima demokracije (2008), Vilice Ane Jaroslavne (2010) in Boršč (2012). Za delo v tujini je dvakrat prejel nagrado Ruske medijske zveze - Zlati glagol (za reportažne zapise iz Tatarstana l. 2009 in za doprinos mednarodnemu novinarstvu l. 2010). Leta 2013 je za svojo dopisniško in komentatorsko delo prejel nagrado »Watchdog« za izjemne novinarske dosežke, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije. Trenutno na osnovi doktorske disertacije pripravlja knjigo o podobi Slovenije v Sovjetski zvezi in Rusiji v času slovenskega osamosvajanja (1990 – 1992).","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_2071-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_2071-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"410","attributes":{"slug":"weberrtvslo-si","name":"Jane Weber","twitter":"","facebook":"","title":"Glasbeni urednik","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/janew-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"419","attributes":{"slug":"jure-coklrtvslo-si","name":"Jure K. Čokl","twitter":"@KCokl","facebook":"https://www.facebook.com/jurecokl","title":"Novinar","description":"Jure K. Čokl je univerzitetni diplomirani kulturolog in socialni antropolog. Na nacionalnem radiu je začel delati leta 1999, ko je na Valu 202 po avdiciji postal honorarni sodelavec. Bil je eden izmed snovalcev prve spletne strani Vala 202. Od leta 2011 je član Prvega - Informativnega programa, kjer je vaš spremljevalec ob petkih čez dan in v večernem in nočnem programu. Z Lili Brunec ureja tudi oddajo Slovencem po svetu. Slišite ga lahko tudi v dokumentarnih oddajah, najbliže so mu zgodovinski dogodki, o katerih ni veliko znanega. Področja, ki jih pri svojem delu prav tako pogosto pokriva, so zaščita in reševanje, alpinizem, adrenalinski športi in nevsakdanje zgodbe, kot na primer neznani leteči predmeti, kulti, neobičajne prakse in vse tisto, čemur njegovi kolegi pravijo 'čudno'. Da je res tako, lahko tudi sami ugotovite ob pregledu seznama nekaterih oddaj, ki jih je pripravil.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/jure-square-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/jure-square-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"429","attributes":{"slug":"lili-brunecrtvslo-si","name":"Lili Brunec","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/lili-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"464","attributes":{"slug":"mojca-delacrtvslo-si","name":"Mojca Delač","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Mojca Delač je po diplomi iz mednarodnih odnosov, v Veliki Britaniji dokončala magistrski študij socialne psihologije. Radijsko delo jo spremlja že od osnovnošolskih klopi, ko je prve ure v etru nabirala na domačem lokalnem radiu. Del ekipe Prvega programa je postala kot absolventka, ko se je pridružila ekipi oddaje Slovencem po svetu. Tu je »doma« še danes, s tem da rada skoči tudi drugam, recimo v jutranji ali dnevni program. Zanima jo nič manj kot cel svet- najbolj pa tisti, ki se zriše z zgodbami ljudi in tisti, ki odpira poti po svetu nevroznanosti. Leta 2014 je prejela priznanje RTV za izjemne oz. nadpovprečne delovne dosežke, med drugim za izvedbo projekta »Svet je naš!« ob 85- letnici Radia Slovenija in za poljudnoznanstveni kviz Dobro vprašanje!","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1675-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1675-980x551.jpg"}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"294","attributes":{"wp-id":44,"description":"Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/eppur-si-muove/","name":"Eppur Si Muove","slug":"eppur-si-muove","parent-wp-id":0,"permalink":"eppur-si-muove/","show-description":"","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/4d_podcast-eppursimuove-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"20"},{"type":"CategoryShowLink","id":"121"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"376","attributes":{"wp-id":86,"description":"Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/slovencem-po-svetu/","name":"Slovencem po svetu","slug":"slovencem-po-svetu","parent-wp-id":0,"permalink":"slovencem-po-svetu/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"50"},{"type":"CategoryShowLink","id":"92"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"437","attributes":{"wp-id":397,"description":"Aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij in teologije osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija in zgodovina. Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/sledi-vecnosti/","name":"Sledi večnosti","slug":"sledi-vecnosti","parent-wp-id":0,"permalink":"sledi-vecnosti/","show-description":"Aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij in teologije osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija in zgodovina. Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/sledi-vecnosti-1400x1400_px-sledi-vecnosti2-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Nedelja","broadcast-hour":"18.15","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"30"},{"type":"CategoryShowLink","id":"31"},{"type":"CategoryShowLink","id":"102"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"450","attributes":{"wp-id":517,"description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/jutro/","name":"Jutro","slug":"jutro","parent-wp-id":0,"permalink":"jutro/","show-description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/coffee-1209090_1920.png","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"vsak dan","broadcast-hour":"5.00–9.00","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":true},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"451","attributes":{"wp-id":520,"description":"Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/klicnakoda/","name":"Klicna koda","slug":"klicnakoda","parent-wp-id":0,"permalink":"klicnakoda/","show-description":"Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/podcast_naslovice_1400x1400_px-klicna-koda2-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"ponedeljek","broadcast-hour":"6.45","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"119"},{"type":"CategoryShowLink","id":"123"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Media","id":"26416","attributes":{"wp-id":324912,"title":"2019-10-10 Trump Erdogan – foto reuters","caption":"FILE PHOTO: U.S. President Donald Trump and Turkish President Tayyip Erdogan gesture as they talk at the start of the NATO summit in Brussels, Belgium July 11, 2018. REUTERS/Kevin Lamarque/File Photo","media-source":"Reuters","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/2019-10-10-trump-erdogan-foto-reuters-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/2019-10-10-trump-erdogan-foto-reuters-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/2019-10-10-trump-erdogan-foto-reuters-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/2019-10-10-trump-erdogan-foto-reuters.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"26448","attributes":{"wp-id":325186,"title":"2019-10-11 turčija ofenziva sirija – foto AP","caption":"Shortly after the Turkish operation inside Syria had started, a Turkish soldiers stands at the border with Syria in Akcakale, Sanliurfa province, southeastern Turkey, Wednesday, Oct. 9, 2019. Turkey launched a military operation Wednesday against Kurdish fighters in northeastern Syria after U.S. forces pulled back from the area, with a series of airstrikes hitting a town on Syria’s northern border.(AP Photo/Lefteris Pitarakis)","media-source":"AP","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/2019-10-11-turcija-ofenziva-sirija-foto-ap-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/2019-10-11-turcija-ofenziva-sirija-foto-ap-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/2019-10-11-turcija-ofenziva-sirija-foto-ap-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/2019-10-11-turcija-ofenziva-sirija-foto-ap.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"26463","attributes":{"wp-id":325424,"title":"ZOTIGH Stopar 14102019","caption":"Dennis Zotigh in Andrej Stopar","media-source":"radioprvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/zotigh-stopar-14102019-e1571060426345-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/zotigh-stopar-14102019-e1571060426345-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/zotigh-stopar-14102019-e1571060426345-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/zotigh-stopar-14102019-e1571060426345-1200x837.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"26752","attributes":{"wp-id":328427,"title":"65568785","caption":"","media-source":"Reuters","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/65568785-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/65568785-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/65568785-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/65568785.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"26914","attributes":{"wp-id":329901,"title":"matthew-green11-e1573718120949[1]","caption":"","media-source":"Andrej Stopar","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/matthew-green11-e15737181209491.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/matthew-green11-e15737181209491-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/matthew-green11-e15737181209491-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/matthew-green11-e15737181209491.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"27154","attributes":{"wp-id":331586,"title":"_KH16678","caption":"","media-source":"Andrej Stopar","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/kh16678-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/kh16678-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/kh16678-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/kh16678-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"27425","attributes":{"wp-id":334192,"title":"A_Saxophone","caption":"","media-source":"Wikimedia Commons","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/a_saxophone-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/a_saxophone-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/a_saxophone-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/a_saxophone-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"27689","attributes":{"wp-id":336604,"title":"Ryan Berg AEI","caption":"Ryan Berg","media-source":"radioprvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/ryan-berg-aei-e1577704781483-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/ryan-berg-aei-e1577704781483-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/ryan-berg-aei-e1577704781483-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/ryan-berg-aei-e1577704781483-1200x555.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28155","attributes":{"wp-id":340655,"title":"J. Matthew Wilson","caption":"","media-source":"Tamara Stopar","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/j-matthew-wilson-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/j-matthew-wilson-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/j-matthew-wilson-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/j-matthew-wilson-916x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28391","attributes":{"wp-id":342361,"title":"65558553","caption":"","media-source":"Reuters","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/65558553-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/65558553-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/65558553-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/65558553.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28843","attributes":{"wp-id":345889,"title":"cal-jillson1-1[1]","caption":"","media-source":"Andrej Stopar","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/cal-jillson1-11-e1583476997509-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/cal-jillson1-11-e1583476997509-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/cal-jillson1-11-e1583476997509-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/cal-jillson1-11-e1583476997509-1200x902.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30420","attributes":{"wp-id":361491,"title":"65678580","caption":"People reacts to George Floyd’s funeral car after a memorial service for George Floyd following his death in Minneapolis police custody, in Minneapolis, Minnesota, U.S., June 4, 2020. REUTERS/Lucas Jackson","media-source":"Reuters","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65678580-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65678580-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65678580-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65678580-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":3,"count":35}}}