{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=aljana-jocifrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=aljana-jocifrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=7&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=aljana-jocifrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"140512","attributes":{"wp-id":357525,"date":"2020-05-18T22:30:17+02:00","modified":"2020-05-22T13:32:17+02:00","slug":"lokalni-cas-3","post-type":"post","title":"Kako skrbimo za zelenice, travnike in parke?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/lokalni-cas-3/","content":"

Ta majski teden je tesno povezan z okoljskimi dnevi. 21. maj je Evropski dan Nature 2000, 22. maj Mednarodni dan biotske raznovrstnosti, poteka Teden slovenskih parkov. V naši državi v vseh državnih zavarovanih območjih varujejo divje opraševalce. Slovenija pa je bila vključena tudi v triletni projekt speciAlps. Ohranjanje narave, prepoznavanje raznovrstnosti in odgovoren odnos do okolja so cilji, ki so povezali pet pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije.

V projektu speciAlps , to je projekt Omrežja občin Povezanost v Alpah in Cipre – mednarodne komisije za varstvo Alp, so sodelovali Kranjska Gora, Bohinj in Kamnik. Strokovna javnost in občani.Za udeležence so pripravili številne delavnice in predavanja, obiskovali in spoznavali so gozdove, dvigovali okoljsko zavest, zbirali domača avtohtona semena, prepoznavali rastlinski in živalski svet, odpirali tematske poti.

V Sloveniji je skupino v Julijskih Alpah vodila koordinatorica Vida Černe, ki je spregovorila v tokratni epizodi Lokalni čas.

Tudi v Bohinju imajo kar nekaj takšnih vzorčnih, barvitih in vzornih travnikov, kjer ohranjajo travniško cvetje, in še več, to se ponovno vrača. Ohranjanje biodiverzitete na teh travnikih je nadvse pomembno, je povedal Klemen Langus, direktor Turizma.

V Bohinju pa bodo letos pripravili drugačen mednarodni Festival alpskega cvetja. Uradno se začenja v nedeljo, trajal bo sedemnajst dni, a tokrat bo narava v središču digitalnega sveta. Organizatorji bodo gledalcem preko spleta predstavili drugačno doživljanje festivala. V bohinjskem turizmu pravijo, da bo virtualna predstavitev tudi priprava na sezono.

“Gostom sporočamo, da smo tu in da narava sama ni utrpela koronavirusa”

","excerpt":"Aljana Jocif nas je v četrtkovem jutru spomnila na pomen biotske raznovrstnosti in ohranjanja narave","featured-media-id":30097,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/lokalni-cas/174694478","abovetitle":"","subtitle":"Aljana Jocif nas je v četrtkovem jutru spomnila na pomen biotske raznovrstnosti in ohranjanja narave","category-text":"False","permalink":"2020/05/lokalni-cas-3/","show-start":"2020-05-21T06:45:00+02:00","show-end":"2020-05-21T07:00:00+02:00","audio-length":"533","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/21/Kakodelamozzelenicamiinparki4765586.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694478","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

V projektu speciAlps , to je projekt Omrežja občin Povezanost v Alpah in Cipre – mednarodne komisije za varstvo Alp, so sodelovali Kranjska Gora, Bohinj in Kamnik. Strokovna javnost in občani.Za udeležence so pripravili številne delavnice in predavanja, obiskovali in spoznavali so gozdove, dvigovali okoljsko zavest, zbirali domača avtohtona semena, prepoznavali rastlinski in živalski svet, odpirali tematske poti.

"},{"kind":"html","content":"

V Sloveniji je skupino v Julijskih Alpah vodila koordinatorica Vida Černe, ki je spregovorila v tokratni epizodi Lokalni čas.

"},{"kind":"html","content":"

“Gostom sporočamo, da smo tu in da narava sama ni utrpela koronavirusa”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"450"},{"type":"Category","id":"452"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"359"},{"type":"Author","id":"464"},{"type":"Author","id":"481"}],"meta":{"count":3}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30097"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30097"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140359","attributes":{"wp-id":357031,"date":"2020-05-15T12:32:07+02:00","modified":"2020-05-15T12:32:54+02:00","slug":"kdaj-bodo-spet-delovali-varstveno-delovni-centri","post-type":"post","title":"Kdaj bodo spet delovali varstveno delovni centri?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/kdaj-bodo-spet-delovali-varstveno-delovni-centri/","content":"

Zaradi ponovne socialne vključitve svojih uporabnikov si odprtja varstveno delovnih centrov in drugih ustanov želijo tudi v Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije. Ta povezuje 34 VDC-jev in drugih zavodov. Na ministrstvu za delo pa na zadnjem sestanku niso dobili zagotovil, da bi se to lahko zgodilo že prvega junija. Pristojni so namreč ocenili, da je njihova dejavnost preveč tvegana. V številnih zavodih pa so že vse pripravili za ponovno, varno vključitev njihovih varovancev.

","excerpt":"Skupnost VDC si želi ponovnega odprtja","featured-media-id":30003,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174693203","abovetitle":"","subtitle":"Skupnost VDC si želi ponovnega odprtja","category-text":"False","permalink":"2020/05/kdaj-bodo-spet-delovali-varstveno-delovni-centri/","show-start":"2020-05-15T11:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"354","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/15/Ponovnoodprtjevarstvenodelovnihcentrov4757441.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693203","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"359"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30003"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30003"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139847","attributes":{"wp-id":355656,"date":"2020-05-06T14:21:38+02:00","modified":"2020-05-06T14:42:30+02:00","slug":"kako-poskrbeti-za-varne-obiske-v-domovih-starejsih","post-type":"post","title":"Kako poskrbeti za varne obiske v domovih starejših?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/kako-poskrbeti-za-varne-obiske-v-domovih-starejsih/","content":"

Potem ko je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pred prazniki sprejelo odločitev o obiskih stanovalcev v Domovih za starejše občane, si zaposleni v domovih prizadevajo za varne obiske. To je najbolj pomembno za zdravje stanovalcev. Že tako obremenjene zaposlene pa čaka še več dela, saj varnih obiskov za svojce ne morejo zagotoviti kar čez noč.

Na Spodnjem Gorenjskem pri postopnem odpiranju domov za obiskovalce svetuje tudi ekipa zdravnikov in epidemiologov. Tako je tudi v Kranju in v Škofji Loki, kjer okužb ni bilo. Stanje v tamkajšnjih domovih je preverila Aljana Jocif, z vršilcem dolžnosti sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisom Sahernikom pa smo pogledali tudi širom Slovenije.

“Razmere so dokaj podobne po vsej državi, osnovno pravilo je, da morajo upoštevati stroge higienske ukrepe in domove odpirati z veliko mero previdnosti. Razlika med domovi je, ali imajo okužene ali ne. Kjer so okuženi stanovalci, bodo ukrepi strožji. Tam bodo obiski dovoljeni le izjemoma, če gre za stanovalce, ki umirajo.”

","excerpt":"Že tako obremenjeni zaposleni zdaj skrbijo še za varne obiske svojcev","featured-media-id":29873,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174690977","abovetitle":"","subtitle":"Že tako obremenjeni zaposleni zdaj skrbijo še za varne obiske svojcev","category-text":"False","permalink":"2020/05/kako-poskrbeti-za-varne-obiske-v-domovih-starejsih/","show-start":"2020-05-06T14:20:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"923","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/06/Kakoposkrbetizavarneobiskevdomovihstarejih4741641.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690977","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Razmere so dokaj podobne po vsej državi, osnovno pravilo je, da morajo upoštevati stroge higienske ukrepe in domove odpirati z veliko mero previdnosti. Razlika med domovi je, ali imajo okužene ali ne. Kjer so okuženi stanovalci, bodo ukrepi strožji. Tam bodo obiski dovoljeni le izjemoma, če gre za stanovalce, ki umirajo.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"359"},{"type":"Author","id":"447"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29873"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29873"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138672","attributes":{"wp-id":352660,"date":"2020-04-16T00:37:36+02:00","modified":"2020-04-29T13:33:03+02:00","slug":"intervju-230","post-type":"post","title":"“Novi koronavirus je zelo zahrbten in ima veliko obrazov”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/intervju-230/","content":"

Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov – med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane – negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.

Na Kliniki Golnik so v času epidemije sprejeli okoli 50 pacientov, 8 jih je umrlo. Ostali so ozdraveli in zapustili bolnišnico. Na epidemijo so se pravočasno pripravili.

»Slovenija se je odzvala pravočasno, zato nismo delili usode z ostalimi državami. V bolnišnici na Golniku smo postali pozorni že, ko je začela naraščati cena varovalne opreme, takrat smo začeli z dodatnimi nakupi zaščitne opreme. Epidemija se je bližala, morali smo ukrepati, za sprejem okuženih bolnikov smo preuredili negovalni oddelek. Z začasno preureditvijo, tudi improvizacijo, smo vzpostavili pogoje za obravnavo bolnikov in pogoje za delo.»

Bolnišnica Golnik bi zaradi prostorske stiske nujno potrebovala nov izolacijski oddelek.

»Prvi val okužbe se umirja. V centralnem delu naše bolnišnice bolezni ni bilo. Mi lahko kupimo veliko aparatov, ampak v ključnih trenutkih potrebujemo ljudi. Negovalno osebje in zdravnike z znanjem, obravnava okuženih bolnikov je zahtevna.”

»Vsi si želimo zdravilo, cepivo, da bi lahko prekinili to nočno moro. Ob tej želji pa me obhajajo strahovi, da to ne bo prav hitro. Upamo, da bo zdravilo učinkovito, hkrati pa me skrbi, ker virus mutira.«

»Na Spodnjem Gorenjskem imamo ekipo strokovnjakov, v kateri sem tudi sam, ki dobro sodeluje z domovi za starejše na tem območju. Spremljamo bolnike v domovih, se pogovarjamo, srečujemo, načrtovali smo ukrepe. Pred izbruhom novega koronavirusa ni bil nihče pripravljen, ne domovi za starejše občane, ne bolnišnice, ne primarno zdravstvo. Potrebovali smo znanje in trening pravilne uporabe zaščitne opreme. To smo videli tudi v naši bolnišnici. Zaposleni, ki niso delali z infektivnimi bolniki, niso poznali podrobnosti, kako se oprema namesti, kako se gibljemo, kam smemo, kam ne, česa se ne smemo dotakniti in kako se okužena oprema sname. V domovih za starejše občane so imeli še manj takšnih izkušenj.

“In te izkušnje so bile dragocene. Takšna uspešna zgodba je Dom starejših občanov Naklo, kjer sta zbolela dva oskrbovanca in dva zaposlena, a smo epidemijo prekinili. Preprečili smo, da se od oskrbovancev ni znova okužilo osebje, ki bi lahko okužilo varovance. V Naklem smo ta začaran krog, ki smo ga videli v nekaterih domovih, uspeli pravočasno prekiniti«, je pojasnil Aleš Rozman.

»Zaščitna oprema je shranjena v varnih prostorih, sledimo vsako škatlo, maske se delijo osebno, če kdo rabi dodatno, jo dobi.«

V vladni svetovalni skupini za področje zdravstva med epidemijo so različni strokovnjaki, niso vedno soglasni, imajo različne poglede na ukrepe, a je pomembno, da so učinkoviti. Vsak večer imajo videokonferenco, pogovarjajo se tudi čez dan. Delijo izkušnje iz tujine.

»Neposrednega pritiska politike na delo skupine nisem čutil. Velika večina nas je neodvisnih. V zadnjem času pa je postal velik pritisk iz družbe, saj ukrepi povzročajo škodo na številnih področjih. Pritiski po odpiranju so veliki. Mi bi radi razmere vodili tako, da bi bila družba odprta, da bi gospodarstvo lahko delovalo, ne bi pa se želeli skozi lahkomiselne sprostitve ukrepov vrnili v čas, da bi krivulja bolezni naraščala. Virus se lahko prenaša na množičnih prireditvah, zabavah, ob druženjih, kar si ljudje najbolj želijo. Tukaj bomo morali biti najbolj previdni, če želimo ekonomsko preživeti.«

Ker Golnik ni velika ustanova, skušajo biti vsi operativni. »Mi zdravimo bolnike. Kot klinična ustanova vpeljujemo nove metode zdravljenja, in poučujemo študente fakultet, kultura znanja je zelo pomembna. Postavljam si vprašanje, kaj bi si sam želel kot pacient. Pred epidemijo smo načrtovali, kako bi skrajšali čase od odvzema do izvida, da bi naročali na uro, da pacienti ne bi čakali v bolnišnicah, da bi izvide dobili v roke, da bi se lahko več pogovarjali s pacienti, da bi ti dobili razumljivo razlago…«

»Vsaka epidemija povzroča škodo pri tistih bolnikih, ki so morali zaradi svojih diagnoz in drugih bolezni počakati na obravnave. So tudi izjeme. Diagnostika raka ne more čakati, pomembno je zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje. Vse takšne primere smo na Golniku obravnavali. Bolnike, ki so naročeni pod hitro in redno, že uvrščamo na preglede. Ker je bilo primarno zdravstvo obremenjeno z novim koronavirusom, napotitev ni bilo veliko. Bojimo se, da bolniki čakajo doma in se jim bolezen slabša. Če čutijo, da njihovo zdravje ni v redu, naj vztrajajo pri nadaljnji obravnavi. Izolacija je imela po drugi strani ugoden vpliv na bolnike s kroničnimi boleznimi, saj je bilo manj poslabšanj KOPB in astme zaradi kroničnih respiratornih obolenj.«

»Kot interventni pulmolog sem navajen delati, tudi z zgledom. Nikoli se nisem obračal od tega virusa. Ko je bila negotovost največja, sem rekel: Gremo, kdo gre z menoj? Tako smo z mobilno ekipo na začetku epidemije po naročilu ministrstva v enem dnevu odvzeli brise v Domu starejših občanov Metlika«, pravi dr. Aleš Rozman.

»Čaka nas negotovo obdobje, ne bi bil rad črnogled, lahko tudi močan drugi val. Tako kot po 11.septembru, tudi po epidemiji svet ne bo več isti. Kot družba bomo morali preživeti, življenjski slog pa prilagoditi. Spreminjanje navad traja in je lahko tudi boleče. Z drugačnim pogledom na svet bomo našli tudi lepe stvari. Bomo pa morali še enkrat premisliti, kaj potrebujemo, kaj nas veseli, da ne bomo razmišljali zgolj o tem, za kaj smo prikrajšani.«

","excerpt":"Dr. Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo","featured-media-id":29768,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174689393","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo","category-text":"False","permalink":"2020/04/intervju-230/","show-start":"2020-04-29T10:10:00+02:00","show-end":"2020-04-29T11:00:00+02:00","audio-length":"3049","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/29/Dr.AleRozmanMMC.PR1.20200429.3.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174689393","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Na Kliniki Golnik so v času epidemije sprejeli okoli 50 pacientov, 8 jih je umrlo. Ostali so ozdraveli in zapustili bolnišnico. Na epidemijo so se pravočasno pripravili.

"},{"kind":"html","content":"

»Slovenija se je odzvala pravočasno, zato nismo delili usode z ostalimi državami. V bolnišnici na Golniku smo postali pozorni že, ko je začela naraščati cena varovalne opreme, takrat smo začeli z dodatnimi nakupi zaščitne opreme. Epidemija se je bližala, morali smo ukrepati, za sprejem okuženih bolnikov smo preuredili negovalni oddelek. Z začasno preureditvijo, tudi improvizacijo, smo vzpostavili pogoje za obravnavo bolnikov in pogoje za delo.»

"},{"kind":"html","content":"

Bolnišnica Golnik bi zaradi prostorske stiske nujno potrebovala nov izolacijski oddelek.

"},{"kind":"html","content":"

»Vsi si želimo zdravilo, cepivo, da bi lahko prekinili to nočno moro. Ob tej želji pa me obhajajo strahovi, da to ne bo prav hitro. Upamo, da bo zdravilo učinkovito, hkrati pa me skrbi, ker virus mutira.«

"},{"kind":"html","content":"

»Zaščitna oprema je shranjena v varnih prostorih, sledimo vsako škatlo, maske se delijo osebno, če kdo rabi dodatno, jo dobi.«

"},{"kind":"html","content":"

»Neposrednega pritiska politike na delo skupine nisem čutil. Velika večina nas je neodvisnih. V zadnjem času pa je postal velik pritisk iz družbe, saj ukrepi povzročajo škodo na številnih področjih. Pritiski po odpiranju so veliki. Mi bi radi razmere vodili tako, da bi bila družba odprta, da bi gospodarstvo lahko delovalo, ne bi pa se želeli skozi lahkomiselne sprostitve ukrepov vrnili v čas, da bi krivulja bolezni naraščala. Virus se lahko prenaša na množičnih prireditvah, zabavah, ob druženjih, kar si ljudje najbolj želijo. Tukaj bomo morali biti najbolj previdni, če želimo ekonomsko preživeti.«

"},{"kind":"html","content":"

»Vsaka epidemija povzroča škodo pri tistih bolnikih, ki so morali zaradi svojih diagnoz in drugih bolezni počakati na obravnave. So tudi izjeme. Diagnostika raka ne more čakati, pomembno je zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje. Vse takšne primere smo na Golniku obravnavali. Bolnike, ki so naročeni pod hitro in redno, že uvrščamo na preglede. Ker je bilo primarno zdravstvo obremenjeno z novim koronavirusom, napotitev ni bilo veliko. Bojimo se, da bolniki čakajo doma in se jim bolezen slabša. Če čutijo, da njihovo zdravje ni v redu, naj vztrajajo pri nadaljnji obravnavi. Izolacija je imela po drugi strani ugoden vpliv na bolnike s kroničnimi boleznimi, saj je bilo manj poslabšanj KOPB in astme zaradi kroničnih respiratornih obolenj.«

"},{"kind":"html","content":"

»Čaka nas negotovo obdobje, ne bi bil rad črnogled, lahko tudi močan drugi val. Tako kot po 11.septembru, tudi po epidemiji svet ne bo več isti. Kot družba bomo morali preživeti, življenjski slog pa prilagoditi. Spreminjanje navad traja in je lahko tudi boleče. Z drugačnim pogledom na svet bomo našli tudi lepe stvari. Bomo pa morali še enkrat premisliti, kaj potrebujemo, kaj nas veseli, da ne bomo razmišljali zgolj o tem, za kaj smo prikrajšani.«

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"309"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"359"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29768"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29768"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138923","attributes":{"wp-id":353277,"date":"2020-04-20T12:18:45+02:00","modified":"2020-04-20T12:57:16+02:00","slug":"tako-kot-je-bilo-ne-bo-vec","post-type":"post","title":"»Tako, kot je bilo, ne bo več«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/tako-kot-je-bilo-ne-bo-vec/","content":"

V urgentnem centru Splošne bolnišnice Jesenice so imeli v času epidemije novega koronavirusa od 13. marca do 15. aprila za polovico zmanjšan obisk pacientov. Urgenco je tako obiskalo 1600 pacientov, v primerljivem obdobju lani pa 3240. Zdravniki so zaradi omejitev in priporočil obravnavali manj poškodb in več težjih bolnikov. V zadnjem tednu se število pacientov že povečuje.

»Povsem na začetku epidemije smo imeli streznitveni primer. Zaradi drugih težav je zdravstvena ekipa obravnavala pacienta, ki je bil pozitiven na koronavirus, osebje pa ni bilo zaščiteno, zato je 16 zdravstvenih delavcev moralo v samoizolacijo, pojasnjuje dr. Robert Carotta.

Zaradi prostorske utesnjenosti so imeli velike težave, saj so morali vzpostaviti ločene poti za varnost in zdravje pacientov ter zaposlenih. V jeseniški bolnišnici so se znašli in se začasno prilagodili. Tudi v času epidemije se je znova izkazalo, da Gorenjska potrebuje novo bolnišnico.

»Kadra imamo dovolj, saj ni ne nujnih operacij ne drugih specialističnih pregledov. S prerazporeditvijo kadrov smo okrepili urgenco in hospitalni oddelek, kjer je tudi izolacijski oddelek. Kaj bo v prihodnjih mesecih, je vprašanje. Tako, kot je bilo, ne bo več. Verjetno bodo drugačni delovni procesi tudi po epidemiji. Tudi življenje se bo normaliziralo. Morali bomo najti pravo pot za omilitev kolateralne škode, ki nastaja. Po umiritvi epidemije bo urgentni center razbremenjen. Zaradi normalizacije razmer in ustaljenega ritma pa se bo število obolelih in poškodovanih vrnilo na raven pred epidemijo.«

\"\" — Splošna bolnišnica Jesenice
*foto:* Silvo Plavec, TV Slovenija

","excerpt":"Pogovor z vodjo urgentnega centra Splošne bolnišnice Jesenice Robertom Carotto ","featured-media-id":29635,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174687240","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor z vodjo urgentnega centra Splošne bolnišnice Jesenice Robertom Carotto ","category-text":"False","permalink":"2020/04/tako-kot-je-bilo-ne-bo-vec/","show-start":"2020-04-20T11:40:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"529","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/20/Takokotjebilonebove4717511.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687240","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Povsem na začetku epidemije smo imeli streznitveni primer. Zaradi drugih težav je zdravstvena ekipa obravnavala pacienta, ki je bil pozitiven na koronavirus, osebje pa ni bilo zaščiteno, zato je 16 zdravstvenih delavcev moralo v samoizolacijo, pojasnjuje dr. Robert Carotta.

"},{"kind":"html","content":"

»Kadra imamo dovolj, saj ni ne nujnih operacij ne drugih specialističnih pregledov. S prerazporeditvijo kadrov smo okrepili urgenco in hospitalni oddelek, kjer je tudi izolacijski oddelek. Kaj bo v prihodnjih mesecih, je vprašanje. Tako, kot je bilo, ne bo več. Verjetno bodo drugačni delovni procesi tudi po epidemiji. Tudi življenje se bo normaliziralo. Morali bomo najti pravo pot za omilitev kolateralne škode, ki nastaja. Po umiritvi epidemije bo urgentni center razbremenjen. Zaradi normalizacije razmer in ustaljenega ritma pa se bo število obolelih in poškodovanih vrnilo na raven pred epidemijo.«

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Splošna bolnišnica Jesenice
*foto:* Silvo Plavec, TV Slovenija

Krizo epidemije novega koronavirusa zaradi zaprtega letališča in prizemljenih potniških letal vse bolj čuti tudi Fraport Slovenija. V družbi, kjer nemoteno poteka gradnja novega, več kot 20 milijonov evrov vrednega potniškega terminala, naložbe in ostalih stroškov zaradi ustavljenega letalskega potniškega prometa sami ne bodo zmogli. Zato premostitveno računajo tudi na pomoč države.

»Od 17. marca, odkar se je ustavil letalski potniški promet, so se prihodki družbe občutno zmanjšali, za 85 odstotkov, potnikov je bilo marca za 75 odstotkov manj. Po zadnjih podatkih Svetovnega združenja letalskih prevoznikov se na svetovni ravni letos pričakuje 55-odstotni upad potnikov. Takšna ocena je realna tudi za nas. Če se bo epidemija vlekla, se lahko razmere še poslabšajo, vse kar je drugače, je zelo optimistično,” ugotavlja poslovodni direktor Fraporta Zmago Skobir.

Letališče je odprto za tovorni promet, humanitarne in repatriacijske lete. Zaradi krize je na čakanju več kot polovica zaposlenih Fraporta Slovenija. Delujejo samo nujne službe.

»Fraport ni zadolžen, trenutno živimo od prihrankov, tudi plače zaposlenih izplačujemo iz tega naslova. Vprašanje pa je, do kdaj bomo zdržali. Strošek dela na mesec je okoli 1,5 milijona evrov. Tudi če bomo dobili povrnjene prispevke in stroške nadomestila za zaposlene na čakanju, bo mesečna obremenitev za plače več kot milijon evrov.«

Ne glede na razmere in visoke stroške poslovanja nadaljujejo z gradnjo, a za dokončanje bodo potrebovali dodaten denar. Čakajo na drugi sveženj likvidnostne pomoči. Gradnja sodobnega potniškega terminala predstavlja 1,5 milijona evrov investicijskih stroškov na mesec. Časovnico bodo morali najverjetneje prilagoditi. Po prvotnem načrtu naj bi se gradnja terminala končala do začetka predsedovanja Slovenije EU poleti 2021.

»V družbi smo se razmeram prilagodili z ustavitvijo stroškov, ki ne vplivajo na obratovanje letališča in varnost. Državi smo posredovali konkretne predloge. Pomoč države bo nujna, stanje v letalski industriji je negotovo. Predlagali smo razbremenitve, med njimi je tudi dolgoročna stavbna pravica.»

Fraport Slovenija, ki upravlja z našim osrednjim letališčem, in skupina Fraport AG, ki ima 30 letališč po vsem svetu, deli usodo in probleme, kako zagotoviti poslovanje in likvidnost. Pripravljajo se na ponovno vzpostavitev letalskega potniškega prometa.

»Razmere na letališču so tihe, brez vrveža, razen brnečih strojev, ki gradijo terminal. Vsi si želimo konec krize koronavirusa in čimprejšnje poslovanje,« pravi Zmago Skobir.

$\"\"$

","excerpt":"Pogovor s poslovodnim direktorjem Fraporta Slovenija Zmagom Skobirjem","featured-media-id":29616,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174686772","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor s poslovodnim direktorjem Fraporta Slovenija Zmagom Skobirjem","category-text":"False","permalink":"2020/04/druzba-ni-zadolzena-a-za-uresnicitev-nalozb-bo-drzavna-pomoc-nujna/","show-start":"2020-04-17T16:26:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"522","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/17/PogovorsposlovodnimdirektorjemFraportaSlovenijaZmagomSkobirjem4715443.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174686772","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Od 17. marca, odkar se je ustavil letalski potniški promet, so se prihodki družbe občutno zmanjšali, za 85 odstotkov, potnikov je bilo marca za 75 odstotkov manj. Po zadnjih podatkih Svetovnega združenja letalskih prevoznikov se na svetovni ravni letos pričakuje 55-odstotni upad potnikov. Takšna ocena je realna tudi za nas. Če se bo epidemija vlekla, se lahko razmere še poslabšajo, vse kar je drugače, je zelo optimistično,” ugotavlja poslovodni direktor Fraporta Zmago Skobir.

"},{"kind":"html","content":"

Letališče je odprto za tovorni promet, humanitarne in repatriacijske lete. Zaradi krize je na čakanju več kot polovica zaposlenih Fraporta Slovenija. Delujejo samo nujne službe.

"},{"kind":"html","content":"

»Fraport ni zadolžen, trenutno živimo od prihrankov, tudi plače zaposlenih izplačujemo iz tega naslova. Vprašanje pa je, do kdaj bomo zdržali. Strošek dela na mesec je okoli 1,5 milijona evrov. Tudi če bomo dobili povrnjene prispevke in stroške nadomestila za zaposlene na čakanju, bo mesečna obremenitev za plače več kot milijon evrov.«

"},{"kind":"html","content":"

»V družbi smo se razmeram prilagodili z ustavitvijo stroškov, ki ne vplivajo na obratovanje letališča in varnost. Državi smo posredovali konkretne predloge. Pomoč države bo nujna, stanje v letalski industriji je negotovo. Predlagali smo razbremenitve, med njimi je tudi dolgoročna stavbna pravica.»

"},{"kind":"html","content":"

»Razmere na letališču so tihe, brez vrveža, razen brnečih strojev, ki gradijo terminal. Vsi si želimo konec krize koronavirusa in čimprejšnje poslovanje,« pravi Zmago Skobir.

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer po predhodnem dogovoru in anamnezi družinskega zdravnika sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Prvemu pacientu so odvzeli pozitivni bris trinajstega marca. V povprečju v ambulanto sprejmejo od 40 do 60 pacientov na dan in odvzamejo od 20 do 30 brisov na dan. Osebje kroži, v covid ambulantah so mlajši zdravniki, starejši, bolj ogroženi s kroničnimi boleznimi, delujejo v drugih ambulantah.Tako da je možnosti za regeneracijo je dovolj. Vodja covid ambulante in kranjskih družinskih zdravnikov Luka Kristanc:

“Epidemija je nekaj novega za vse, v covid ambulanti se učimo, tudi od zdravnikov drugod po svetu, optimiziramo svoje delo, beremo tujo literaturo. V ambulanti delujeta dva zdravnika, prvi triažira, ustvari prednostno listo in se, če je stanje pacienta resno, posvetuje z ambulanto nujne medicinske pomoči. Drugi zdravnik v pregledovalnici je ves čas v popolni zaščitni opremi, jemlje brise, pregleduje in ima ob sebi asistentko, ki razkužuje in opozarja, da ne pride do prenosa okužbe. Razmere v pregledovalnici covid ambulante so nekaj posebnega, podobne razmeram v operacijskih dvoranah, tudi po psihološkem vzdušju. Zdravniki in vsi ostali smo v popolni opremi, ki lahko paciente tudi prestraši. Do zdaj ni bilo konfliktov, s pacienti se da lepo sporazumeti.”

Ob delu v covid ambulanti so morali zagotoviti tudi nov način dela v ostalih ambulantah družinske medicine. Kljub izrednim razmeram morajo imeti namreč tudi kronični, starejši pacienti dostop do zdravnika družinske medicine. Če bi dopustili, da ti ne bi prišli do zdravnika in temeljitega pregleda več tednov ali celo več, bi bil davek lahko še višji kot ta, povezan s covidom. Zdaj je nastopil čas za postopne preglede teh kroničnih pacientov. Treba je najti ravnotežje med vključenostjo zdravnikov v covid ambulanto in v ambulante družinske medicine. Tudi v domovih starejših občanov je treba zagotavljati zadostno število zdravnikov in ostalega osebja, pravi Kristanc.

“Zaščitnega materiala je vse več, po težavah na začetku, ko nismo vedeli, ali bomo lahko delovali ali bomo covid ambulanto kar zaprli, zdaj lahko delamo. Medicinsko osebje je zdravo, redno spremljamo naše stanje in po potrebi jemljemo brise.”

“Sem optimist, za zdaj smo epidemijo zajezili, a moramo biti previdni,” še dodaja Luka Kristanc.

","excerpt":"Vodja vstopne točke v Kranju zdravnik Luka Kristanc","featured-media-id":29480,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174684817","abovetitle":"","subtitle":"Vodja vstopne točke v Kranju zdravnik Luka Kristanc","category-text":"False","permalink":"2020/04/kljub-epidemiji-je-zdaj-cas-tudi-za-temeljite-preglede-kronicnih-pacientov/","show-start":"2020-04-09T14:20:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"512","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/09/CovidambulantavKranju4706879.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174684817","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Epidemija je nekaj novega za vse, v covid ambulanti se učimo, tudi od zdravnikov drugod po svetu, optimiziramo svoje delo, beremo tujo literaturo. V ambulanti delujeta dva zdravnika, prvi triažira, ustvari prednostno listo in se, če je stanje pacienta resno, posvetuje z ambulanto nujne medicinske pomoči. Drugi zdravnik v pregledovalnici je ves čas v popolni zaščitni opremi, jemlje brise, pregleduje in ima ob sebi asistentko, ki razkužuje in opozarja, da ne pride do prenosa okužbe. Razmere v pregledovalnici covid ambulante so nekaj posebnega, podobne razmeram v operacijskih dvoranah, tudi po psihološkem vzdušju. Zdravniki in vsi ostali smo v popolni opremi, ki lahko paciente tudi prestraši. Do zdaj ni bilo konfliktov, s pacienti se da lepo sporazumeti.”

"},{"kind":"html","content":"

“Zaščitnega materiala je vse več, po težavah na začetku, ko nismo vedeli, ali bomo lahko delovali ali bomo covid ambulanto kar zaprli, zdaj lahko delamo. Medicinsko osebje je zdravo, redno spremljamo naše stanje in po potrebi jemljemo brise.”

"},{"kind":"html","content":"

“Sem optimist, za zdaj smo epidemijo zajezili, a moramo biti previdni,” še dodaja Luka Kristanc.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"359"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29480"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29480"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138055","attributes":{"wp-id":350983,"date":"2020-04-05T03:33:24+02:00","modified":"2020-04-07T18:18:06+02:00","slug":"studio-ob-17-00-239","post-type":"post","title":"Lokalna samooskrba s hrano","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/studio-ob-17-00-239/","content":"

V dneh epidemije se spreminjajo tudi nakupovalne navade, saj kupci zaradi omejitev gibanja iščejo zdravo hrano, pridelano v svoji neposredni okolici. Kmetje imajo zaradi nekaterih zaprtih tržnic omejen dostop do kupcev. Občine spodbujajo lokalne pridelovalce, nastajajo nove spletne platforme, na medmrežju se povezujejo pridelovalci in kupci. S težavami se srečujejo tudi zadruge in kmetje. Poznavalci razmer menijo, da so ti učinki kratkoročni, a že zdaj zahtevajo premislek države, kako naprej. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih z Aljano Jocif.

","excerpt":"Izredne razmere otežujejo delo malim lokalnim pridelovalcem, po drugi strani pa spodbujajo povezovanje s kupci","featured-media-id":29426,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174684264","abovetitle":"","subtitle":"Izredne razmere otežujejo delo malim lokalnim pridelovalcem, po drugi strani pa spodbujajo povezovanje s kupci","category-text":"False","permalink":"2020/04/studio-ob-17-00-239/","show-start":"2020-04-07T17:05:00+02:00","show-end":"2020-04-07T18:00:00+02:00","audio-length":"3355","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/07/LokalnasamooskrbashranoMMC.PR1.20200407.2.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174684264","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"359"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29426"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29426"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136047","attributes":{"wp-id":345427,"date":"2020-03-02T16:46:28+01:00","modified":"2020-03-02T17:21:33+01:00","slug":"maks-lesnik-kipec-je-potrdil-predanost-gasilstvu","post-type":"post","title":"Na Brdu podelili najvišja priznanja civilne zaščite","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/maks-lesnik-kipec-je-potrdil-predanost-gasilstvu/","content":"

Ob mednarodnem dnevu civilne zaščite so bili na Brdu v ospredju prejemniki priznanj, povezani v sistem zaščite in reševanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V Sloveniji je vsak 40-ti Slovenec vključen v pomoč pri naravnih in drugih nesrečah.

Najvišje priznanje Kipca civilne zaščite za življenjsko delo je dobil Maks Lešnik, dolgoletni predsednik prostovoljnega gasilskega društva Maribor Studenci. Že sedem desetletij je povezan z gasilstvom.

“Gasilca odlikuje nesebičnost, vera v to, da lahko nekomu pomaga. Gasilstvo ni hobi, je način življenja. Ko si enkrat gasilec, vse podrediš temu, da lahko pomagaš. Slovenci smo tudi v mednarodnem merilu na vrhu, ne le v tekmovalnem smislu, temveč tudi v opremi in usposobljenosti. Zato sem si vedno prizadeval za znanje in izobraževanje.”

Visoko priznanje civilne zaščite je prejel tudi profesor doktor Mitja Slavinec, ki je podvodni reševalec že 35 let, vodi pa tudi Slovensko potapljaško zvezo. Sodeloval je pri zahtevnih podvodnih reševanjih, kot inštruktor pa je vzgojil številne podvodne reševalcev.

“Vedno izpostavljam, da posameznik v sistemu zaščite in reševanja ne pomeni veliko. Zelo pomembna je ekipa. V podvodni reševalni službi smo ponosni na to, da imamo enotno ekipo potapljačev. V slovenski potapljaški zvezi imamo slogan Za varno potapljanje, ki ga uresničujemo z izobraževanjem in usposabljanjem.”

Kranjskogorski gorski reševalec Aleš Robič v priznanju vidi dokaz, da se je pred 35-imi leti odločil pravilno.

“Gorsko reševanje ima smisel, kljub desetletjem, pa se samo gorsko reševanje ni veliko spremenilo. Še vedno imamo reševalci težave, kadar moramo z delovnega mesta na reševanje, tudi status gorskega reševalca ni dokončno urejen. Čaka nas še veliko dela.”

Danes so na Brdu podelili 33 priznanj. 242 pa jih bodo na 13-ih regijskih prireditvah.

\"\" — \nMaks Lešnik, foto: Gorazd Kavčič

\"\" — \nMitja Slavinec, foto: Aljana Jocif

","excerpt":"Nesebičnost, pripravljenost in znanje so temelji sistema zaščite in reševanja","featured-media-id":28793,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174675674","abovetitle":"","subtitle":"Nesebičnost, pripravljenost in znanje so temelji sistema zaščite in reševanja","category-text":"False","permalink":"2020/03/maks-lesnik-kipec-je-potrdil-predanost-gasilstvu/","show-start":"2020-03-02T16:40:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"364","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/02/Priznanjazadelovsistemuzaiteinreevanja4658221.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174675674","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Gasilca odlikuje nesebičnost, vera v to, da lahko nekomu pomaga. Gasilstvo ni hobi, je način življenja. Ko si enkrat gasilec, vse podrediš temu, da lahko pomagaš. Slovenci smo tudi v mednarodnem merilu na vrhu, ne le v tekmovalnem smislu, temveč tudi v opremi in usposobljenosti. Zato sem si vedno prizadeval za znanje in izobraževanje.”

"},{"kind":"html","content":"

“Vedno izpostavljam, da posameznik v sistemu zaščite in reševanja ne pomeni veliko. Zelo pomembna je ekipa. V podvodni reševalni službi smo ponosni na to, da imamo enotno ekipo potapljačev. V slovenski potapljaški zvezi imamo slogan Za varno potapljanje, ki ga uresničujemo z izobraževanjem in usposabljanjem.”

"},{"kind":"html","content":"

Kranjskogorski gorski reševalec Aleš Robič v priznanju vidi dokaz, da se je pred 35-imi leti odločil pravilno.

"},{"kind":"html","content":"

“Gorsko reševanje ima smisel, kljub desetletjem, pa se samo gorsko reševanje ni veliko spremenilo. Še vedno imamo reševalci težave, kadar moramo z delovnega mesta na reševanje, tudi status gorskega reševalca ni dokončno urejen. Čaka nas še veliko dela.”

"},{"kind":"html","content":"

Danes so na Brdu podelili 33 priznanj. 242 pa jih bodo na 13-ih regijskih prireditvah.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nMaks Lešnik, foto: Gorazd Kavčič

\"\" — \nMitja Slavinec, foto: Aljana Jocif

Letošnjo zimo so morali upravljavci smučišč zaradi pomanjkanja snega dati vse od sebe, da so za smučanje zagotovili dovolj kompaktnega snega. Na nekaterih večjih smučiščih zato obratuje omejeno število smučarskih naprav. Premoč narave pa so morala priznati tudi manjša smučišča. Na Gorenjskem pa na nadmorski višini 490 metrov že 52. dan obratuje smučišče Rudno, na obrobju Železnikov. Člani športnega društva s prostovoljnim delom zagotavljajo obratovanje smučišča. Tega so v teh dneh veseli zlasti šolarji in njihovi starši.

Prostovoljno delo, številne ure, ki jih člani športnega društva namenijo za urejanje smučišča podnevi in ponoči so se letošnjo zimo obrestovale.

Marko Urh, ŠC Rudno:

»Ugotavljamo, da je pomen našega smučišča presegel vsa pričakovanja, saj je razširil lokalne okvire. Imamo svoje učitelje smučanja, vlagamo v lastni smučarski kader, samoizobraževanje. Kar zaslužimo, vlagamo v nadaljnji razvoj in posodabljanje smučišča. Ekipa zanesenjakov že od leta 2001 gradi smučišče Rudno in ga posodablja. Vse, kar naredimo kot zanesenjaki, se pozna v napravah, tudi v novi brunarici. »

Vodja smučišča Iztok Gartner:

» Tudi na majhnem smučišču rabimo nadzornika, smučišče mora biti zavarovano, za majhna smučišče je to velik zalogaj. Žičničarji skrbijo za varnost, pomagajo predvsem najmlajšim, da izgubijo strah pred vlečnico. Kot žičničar moraš biti dobre volje, da otroka spodbujaš pri prvih smučarskih korakih. »

Smučarski tečaji v SC Rudno so dobro obiskani. Učitelj smučanja Primož:

»Vodim skupino otrok, starih od šest do devet let, ki so že drugo leto na smučeh. Učimo se osnov varnega smučanja in izpopolnjujemo zavoje. Smučišče Rudno je odlično, tečajniki so ves čas pod vidnim nadzorom učitelja. Ni veliko drugih smučarjev, ki včasih lahko predstavljajo tudi nevarnost. »

Na smučišču Rudno imajo tudi otroški park, kjer so za najmlajše smučarje postavili brezplačno vlečnico, pa tudi sicer je v parku veliko možnosti za zimske snežne radosti od sankanja do dričanja. V športnem društvu se zavedajo, da je smučišče Rudno prva in pomembna priložnost za učenje smučanja, ki pa jo otroci in starši skupaj s športnimi zanesenjaki in lokalnimi podporniki znajo ceniti. To dokazuje tudi dober obisk in zanimanje za učenje smučanja. Vse pa je povezano tudi z dostopnimi cenami smučarskih vozovnic.

","excerpt":"Reportaža s smučišča Rudno ","featured-media-id":28596,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174673218","abovetitle":"","subtitle":"Reportaža s smučišča Rudno ","category-text":"False","permalink":"2020/02/s-prostovoljnim-delom-spodbujajo-smucanje/","show-start":"2020-02-20T12:30:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"384","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/20/Sprostovoljnimdelomspodbujajosmuanje4645069.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174673218","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Prostovoljno delo, številne ure, ki jih člani športnega društva namenijo za urejanje smučišča podnevi in ponoči so se letošnjo zimo obrestovale.

"},{"kind":"html","content":"

Marko Urh, ŠC Rudno:

"},{"kind":"html","content":"

»Ugotavljamo, da je pomen našega smučišča presegel vsa pričakovanja, saj je razširil lokalne okvire. Imamo svoje učitelje smučanja, vlagamo v lastni smučarski kader, samoizobraževanje. Kar zaslužimo, vlagamo v nadaljnji razvoj in posodabljanje smučišča. Ekipa zanesenjakov že od leta 2001 gradi smučišče Rudno in ga posodablja. Vse, kar naredimo kot zanesenjaki, se pozna v napravah, tudi v novi brunarici. »

"},{"kind":"html","content":"

Vodja smučišča Iztok Gartner:

"},{"kind":"html","content":"

» Tudi na majhnem smučišču rabimo nadzornika, smučišče mora biti zavarovano, za majhna smučišče je to velik zalogaj. Žičničarji skrbijo za varnost, pomagajo predvsem najmlajšim, da izgubijo strah pred vlečnico. Kot žičničar moraš biti dobre volje, da otroka spodbujaš pri prvih smučarskih korakih. »

"},{"kind":"html","content":"

Smučarski tečaji v SC Rudno so dobro obiskani. Učitelj smučanja Primož:

"},{"kind":"html","content":"

»Vodim skupino otrok, starih od šest do devet let, ki so že drugo leto na smučeh. Učimo se osnov varnega smučanja in izpopolnjujemo zavoje. Smučišče Rudno je odlično, tečajniki so ves čas pod vidnim nadzorom učitelja. Ni veliko drugih smučarjev, ki včasih lahko predstavljajo tudi nevarnost. »

"},{"kind":"html","content":"

Tik pred kulturnim praznikom se nam je v rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Aljana Jocif in nam predstavila mladega gorenjskega poeta, ki je napisal Sonetni venec. Ob tem smo pokuakali še v drug kulturni nabor ob 8. februarju, Aljana pa nas je med drugim spomnila tudi na odprtje spominske hiše izumitelja fotografije na steklo.

","excerpt":"Mladi pesnik, Dominik Podlogar in druge zgodbe z Gorenjske","featured-media-id":28414,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174671120","abovetitle":"","subtitle":"Mladi pesnik, Dominik Podlogar in druge zgodbe z Gorenjske","category-text":"False","permalink":"2020/01/po-sloveniji-z-dopisniki-88/","show-start":"2020-02-06T06:50:00+01:00","show-end":"2020-02-06T07:00:00+01:00","audio-length":"640","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/02/11/MladipesnikDominikPodlogarindrugezgodbezGorenjske4632894.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174671120","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"359"},{"type":"Author","id":"464"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28414"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28414"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"134573","attributes":{"wp-id":341789,"date":"2020-02-05T13:10:25+01:00","modified":"2020-02-05T14:33:05+01:00","slug":"v-gore-odhajajo-ljudje-brez-hribovskih-izkusenj","post-type":"post","title":"“V gore odhajajo ljudje brez hribovskih izkušenj”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/v-gore-odhajajo-ljudje-brez-hribovskih-izkusenj/","content":"

Obiskovanje slovenskih gora, lani jih je obiskalo 1,7 milijona ljudi, je vse bolj priljubljeno. Gore postajajo tudi cilj neizkušenih, slabo pripravljenih, pomanjkljivo opremljenih, včasih tudi nevednih obiskovalcev, med katerimi so tudi tujci. Gorski turizem je pomemben del Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma. Večji obisk pa je povezan z večjim številom gorskih nesreč. Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, STO in drugi turistični ponudniki se povezujejo v želji, da bi bilo obiskovanje gora čim bolj varno. Na prvem mestu so prave informacije in obveščanje.

Zaradi vse večjega števila obiskovalcev, naravnih ujm in drugih dejavnikov, je vse bolj zahtevno tudi vzdrževanje planinskih poti. V Sloveniji je 10 tisoč kilometrov markiranih planinskih poti, zanje pa skrbi več kot 800 prostovoljcev. Poti so označene, kjer je potrebno, pa so za večjo varnost opremljene z varovali.

Predsednik planinske zveze Slovenije Jože Rovan: »Na usmerjevalnih tablah je zahtevnost poti označena z logotipi. Za dobro obveščene in razgledane planince to zadostuje. Na nekaterih izhodiščih zelo zahtevnih poti v dolini, kjer so bolj turisti kot izkušeni gorniki, pa bomo morali za neobveščene obiskovalce postaviti dodatne opozorilne table.«

Mitja Šorn, predsednik Združenja gorskih vodnikov, je vesel rasti vse večjega števila turistov, tujci se pogosto odločajo za obisk z gorskimi vodniki, pojavljajo pa se tudi problemi.

»Gore v Sloveniji so alpske, kar pomeni, da so tudi poti alpske. Ena izmed petih stvari, ki jih je v Sloveniji treba narediti, je tudi pot na Triglav. Za nekoga, ki je prebral v lonelyju ali v drugih turističnih vodnikih, je to težka preizkušnja. V gore odhajajo ljudje brez hribovskih izkušenj. Ko se znajde na kategorizirani lahki poti, se lahko zgodi, da ga moramo peljati navezanega na vrv.«

Državna sekretarka na MGRT Eva Štravs Podlogar: »Pri zagotavljanju varnosti gre za skupno odgovornost, saj morajo tudi obiskovalci gora dobiti prave informacije. Obenem pa je pomembna odgovornost samega gosta, obiskovalca gora, tudi turista. STO že uresničuje skupne aktivnosti s PZS. Gosta moramo nagovoriti, v kakšen svet vstopa in kako mora biti pripravljen zato, da se v gorah ne bo zgodila nesreča.«

Planinska zveza Slovenije in Gorska reševalna zveza Slovenije promovirajo preventivne programe, tečaje varnega gibanja v gorah, organizirane pohode s planinskimi vodniki in vodenja z gorskimi vodnika. Skupne akcije, promocija manj obleganih, a lepih in zanimivih poti pa bodo izziv za vse, ki si prizadevajo za večjo varnost domačih in tujih obiskovalcev gora.

","excerpt":"Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, STO in drugi turistični ponudniki se povezujejo v želji, da bi bilo obiskovanje gora čim bolj varno.","featured-media-id":28310,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174669809","abovetitle":"","subtitle":"Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, STO in drugi turistični ponudniki se povezujejo v želji, da bi bilo obiskovanje gora čim bolj varno.","category-text":"False","permalink":"2020/02/v-gore-odhajajo-ljudje-brez-hribovskih-izkusenj/","show-start":"2020-02-05T14:20:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"339","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/02/05/Vgoreodhajajoljudjebrezhribovskihizkuenj4626105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174669809","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Predsednik planinske zveze Slovenije Jože Rovan: »Na usmerjevalnih tablah je zahtevnost poti označena z logotipi. Za dobro obveščene in razgledane planince to zadostuje. Na nekaterih izhodiščih zelo zahtevnih poti v dolini, kjer so bolj turisti kot izkušeni gorniki, pa bomo morali za neobveščene obiskovalce postaviti dodatne opozorilne table.«

"},{"kind":"html","content":"

Mitja Šorn, predsednik Združenja gorskih vodnikov, je vesel rasti vse večjega števila turistov, tujci se pogosto odločajo za obisk z gorskimi vodniki, pojavljajo pa se tudi problemi.

"},{"kind":"html","content":"

»Gore v Sloveniji so alpske, kar pomeni, da so tudi poti alpske. Ena izmed petih stvari, ki jih je v Sloveniji treba narediti, je tudi pot na Triglav. Za nekoga, ki je prebral v lonelyju ali v drugih turističnih vodnikih, je to težka preizkušnja. V gore odhajajo ljudje brez hribovskih izkušenj. Ko se znajde na kategorizirani lahki poti, se lahko zgodi, da ga moramo peljati navezanega na vrv.«

"},{"kind":"html","content":"

Državna sekretarka na MGRT Eva Štravs Podlogar: »Pri zagotavljanju varnosti gre za skupno odgovornost, saj morajo tudi obiskovalci gora dobiti prave informacije. Obenem pa je pomembna odgovornost samega gosta, obiskovalca gora, tudi turista. STO že uresničuje skupne aktivnosti s PZS. Gosta moramo nagovoriti, v kakšen svet vstopa in kako mora biti pripravljen zato, da se v gorah ne bo zgodila nesreča.«

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"359"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28310"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28310"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"359","attributes":{"slug":"aljana-jocifrtvslo-si","name":"Aljana Jocif","twitter":"","facebook":"","title":"Dopisništvo v Kranju","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/07/aljana-jocif-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"447","attributes":{"slug":"marko-rozmanrtvslo-si","name":"Marko Rozman","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1656-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1656-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"464","attributes":{"slug":"mojca-delacrtvslo-si","name":"Mojca Delač","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Mojca Delač je po diplomi iz mednarodnih odnosov, v Veliki Britaniji dokončala magistrski študij socialne psihologije. Radijsko delo jo spremlja že od osnovnošolskih klopi, ko je prve ure v etru nabirala na domačem lokalnem radiu. Del ekipe Prvega programa je postala kot absolventka, ko se je pridružila ekipi oddaje Slovencem po svetu. Tu je »doma« še danes, s tem da rada skoči tudi drugam, recimo v jutranji ali dnevni program. Zanima jo nič manj kot cel svet- najbolj pa tisti, ki se zriše z zgodbami ljudi in tisti, ki odpira poti po svetu nevroznanosti. Leta 2014 je prejela priznanje RTV za izjemne oz. nadpovprečne delovne dosežke, med drugim za izvedbo projekta »Svet je naš!« ob 85- letnici Radia Slovenija in za poljudnoznanstveni kviz Dobro vprašanje!","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1675-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1675-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"481","attributes":{"slug":"radioprvirtvslo-si","name":"Prvi","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"309","attributes":{"wp-id":53,"description":"Aktualni pogovori z gosti","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/intervju/","name":"Intervju","slug":"intervju","parent-wp-id":0,"permalink":"intervju/","show-description":"Aktualni pogovori z gosti","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/intervju-1400x1400_px34-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"56"},{"type":"CategoryShowLink","id":"81"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"385","attributes":{"wp-id":93,"description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/","name":"Studio ob 17.00","slug":"studio-ob-17h","parent-wp-id":0,"permalink":"studio-ob-17h/","show-description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/podcast_naslovice_1400x1400_studio17-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"14"},{"type":"CategoryShowLink","id":"15"},{"type":"CategoryShowLink","id":"16"},{"type":"CategoryShowLink","id":"79"}],"meta":{"count":4}}}},{"type":"Category","id":"443","attributes":{"wp-id":510,"description":"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/koronavirus/","name":"Koronavirus","slug":"koronavirus","parent-wp-id":0,"permalink":"koronavirus/","show-description":"","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/alcohol-gel-818254_1920-1.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"450","attributes":{"wp-id":517,"description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/jutro/","name":"Jutro","slug":"jutro","parent-wp-id":0,"permalink":"jutro/","show-description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/coffee-1209090_1920.png","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"vsak dan","broadcast-hour":"5.00–9.00","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"452","attributes":{"wp-id":521,"description":"Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/lokalnicas/","name":"Lokalni čas","slug":"lokalnicas","parent-wp-id":0,"permalink":"lokalnicas/","show-description":"Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"četrtek ","broadcast-hour":"6.45","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Media","id":"28310","attributes":{"wp-id":341790,"title":"Kako varneje in bolje pripravljeni v gore (foto Manca Ogrin)","caption":"","media-source":"Manca Ogrin","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/kako-varneje-in-bolje-pripravljeni-v-gore-foto-manca-ogrin-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/kako-varneje-in-bolje-pripravljeni-v-gore-foto-manca-ogrin-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/kako-varneje-in-bolje-pripravljeni-v-gore-foto-manca-ogrin-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/kako-varneje-in-bolje-pripravljeni-v-gore-foto-manca-ogrin-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28414","attributes":{"wp-id":342451,"title":"Dominik2","caption":"","media-source":"Aljana Jocif","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/dominik2-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/dominik2-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/dominik2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/dominik2-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28596","attributes":{"wp-id":343905,"title":"Smučišče Rudno","caption":"Smučišče Rudno","media-source":"Prvi/Aljana Jocif","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/smucisce-rudno-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/smucisce-rudno-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/smucisce-rudno-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/smucisce-rudno-1200x583.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28793","attributes":{"wp-id":345440,"title":"CZ","caption":"Slovenija, Brdo pri Kranju 02.03.2020, 02. marec 2020\nPodelitev nagrad in priznanj ob dnevu civilne zaščite. Borut Pahor, Srečko Šestan, Marjan Šarec, Karel Erjavec,\nFoto: Žiga Živulovič jr./Bobo","media-source":"Foto Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/cz-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/cz-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/cz-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/cz-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29426","attributes":{"wp-id":351175,"title":"2020-04-01 koronavirus in tržnica- foto BoBo","caption":"","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-01-koronavirus-in-trznica-foto-bobo-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-01-koronavirus-in-trznica-foto-bobo-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-01-koronavirus-in-trznica-foto-bobo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-01-koronavirus-in-trznica-foto-bobo-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29480","attributes":{"wp-id":351684,"title":"Kranj-jocif","caption":"","media-source":"Aljana Jocif/Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/kranj-jocif-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/kranj-jocif-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/kranj-jocif-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/kranj-jocif-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29616","attributes":{"wp-id":352959,"title":"Zmago Skobir","caption":"Zmago Skobir, poslovodni direktor Fraport Slovenija","media-source":"Peter Irman","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/zmago-skobir-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/zmago-skobir-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/zmago-skobir-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/zmago-skobir.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29635","attributes":{"wp-id":353281,"title":"Robert Carotta","caption":"Vodja jeseniškega urgentnega centra Robert Carotta","media-source":"Silvo Plavec, TV Slovenija ","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/robert-carotta-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/robert-carotta-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/robert-carotta-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/robert-carotta-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29768","attributes":{"wp-id":354613,"title":"Aleš Rozman 1","caption":"Dr. Aleš Rozman","media-source":"Vladimir Jovanović","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ales-rozman-1-e1588142750193-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ales-rozman-1-e1588142750193-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ales-rozman-1-e1588142750193-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ales-rozman-1-e1588142750193-1200x976.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29873","attributes":{"wp-id":355657,"title":"alzheimers-3034960_1920","caption":"","media-source":"Gerd Altmann/Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/alzheimer-s-dementia-man-wheelchair-3034960/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/alzheimers-3034960_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/alzheimers-3034960_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/alzheimers-3034960_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/alzheimers-3034960_1920-1200x565.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30003","attributes":{"wp-id":357037,"title":"IMG_20200513_114957_resized_20200515_094902052","caption":"Predsednica Skupnosti VDC Mirjana Česen","media-source":"A. J./Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200513_114957_resized_20200515_094902052-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200513_114957_resized_20200515_094902052-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200513_114957_resized_20200515_094902052-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200513_114957_resized_20200515_094902052-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30097","attributes":{"wp-id":358132,"title":"lisec-avg2011-01_mitja_sodja","caption":"","media-source":"Mitja Sodja","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/lisec-avg2011-01_mitja_sodja-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/lisec-avg2011-01_mitja_sodja-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/lisec-avg2011-01_mitja_sodja-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/lisec-avg2011-01_mitja_sodja-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":7,"count":74}}}