Sobotno dopoldne smo preživeli v ritmu rapa: v družbi Trkaja – znanega slovenskega glasbenega ustvarjalca – in dveh mladih rapejev, ki sta še na začetku svoje glasbene poti: Amosa Vamosa in Maksa Radovana – Škafa. Slišali smo tudi njihovo rapanje v živo, izvedeli, kako se je ta glasbena zvrst razvila, kakšna je slovenska raperska scena in razčistili z izrazoslovjem. Pri tem nam je pomagal DJ Borka.

","excerpt":"V družbi Trkaja in dveh mladih nadebudnih raperjev Amosa in Maksa!","featured-media-id":30279,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/hudo/174696818","abovetitle":"","subtitle":"V družbi Trkaja in dveh mladih nadebudnih raperjev Amosa in Maksa!","category-text":"False","permalink":"2020/05/hudo-177/","show-start":"2020-05-30T09:05:00+02:00","show-end":"2020-05-30T10:00:00+02:00","audio-length":"6483","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/30/Rapejmoskupaj4776937.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696818","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"304"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"501"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30279"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30279"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140448","attributes":{"wp-id":357243,"date":"2020-05-17T00:39:37+02:00","modified":"2020-06-01T11:32:28+02:00","slug":"sobotno-branje-188","post-type":"post","title":"Florence Williams: Narava zdravi in popravi","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/sobotno-branje-188/","content":"

Med karanteno je veliko ljudi vsakodnevno preživljalo čas v mestnih parkih in gozdovih. Marsikdo je tako na novo odkril naravo in na lastni koži izkusil, da na nas vpliva pozitivno. Ampak zakaj? Odgovore na to vprašanje smo našli v knjigi Florence Williams Narava zdravi in popravi, ki je v prevodu Miriam Drev izšla pri založbi Umco. Ameriška novinarka in urednica v knjigi z izvirnim naslovom “The Nature Fix” raziskuje, zakaj narava pozitivno vpliva na našo srečo, ustvarjalnost in zdravje. O njenih ugotovitvah, gozdni kopeli, biofiliji in sproščanju v naravi smo se pogovarjali z dr. Uršo Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije, psihologinjo dr. Andrejo Avsec s Filozofske fakuktete Univerze v Ljubljani in sodobnoplesno umetnico Snježano Premuš.

","excerpt":"Zakaj tričetrt ure narave na dan odžene zdravnika stran?","featured-media-id":30273,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sobotno-branje/174696549","abovetitle":"","subtitle":"Zakaj tričetrt ure narave na dan odžene zdravnika stran?","category-text":"False","permalink":"2020/05/sobotno-branje-188/","show-start":"2020-05-30T14:30:00+02:00","show-end":"2020-05-30T15:05:00+02:00","audio-length":"918","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/29/FlorenceWilliamsNaravazdraviinpopravi4775780.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696549","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"381"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"515"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30273"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30273"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140451","attributes":{"wp-id":357246,"date":"2020-05-17T00:39:51+02:00","modified":"2020-06-01T15:32:42+02:00","slug":"razkosje-v-glavi-203","post-type":"post","title":"dr. Matej Rovšek, ravnatelj Centra Janeza Levca v Ljubljani","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/razkosje-v-glavi-203/","content":"

O ravnatelju Centra Janeza Levca v Ljubljani dr. Mateju Rovšku bi lahko rekli, da premika meje, odpira vrata v drugačnost in družbi nastavlja ogledalo. V življenju ga vodi želja po pravičnem odnosu do vseh depriviligiranih družbenih skupin, pravičnejši šoli in odprti družbi. Je predavatelj in avtor številnih člankov s področja vzgoje in izobraževanja otrok z motnjami v duševnem razvoju. O njegovem življenju, poslanstvu – prizadevanju za izboljšanje položaja oseb z motnjami v duševnem razvoju in oblikovanje inkluzivne šole ter o sami ideji mednarodnega festivala Igraj se z mano, ki se je začel te dni – letos se je preselil na spletni oder in tako postal edini virtualni inkluzivni festival pri nas doslej – se je z dr. Matejem Rovškom v oddaji Razkošje v glavi pogovarjala novinarka Petra Medved.

","excerpt":"Premika meje, odpira vrata v drugačnost in družbi nastavlja ogledalo","featured-media-id":30278,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/razkosje-v-glavi/174696883","abovetitle":"","subtitle":"Premika meje, odpira vrata v drugačnost in družbi nastavlja ogledalo","category-text":"False","permalink":"2020/05/razkosje-v-glavi-203/","show-start":"2020-05-30T16:30:00+02:00","show-end":"2020-05-30T17:00:00+02:00","audio-length":"1802","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/30/dr.MatejRovekravnateljCentraJanezaLevcavLjubljaniMMC.PR1.20200530.6.1630.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696883","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"370"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"478"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30278"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30278"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140494","attributes":{"wp-id":357349,"date":"2020-05-18T00:38:40+02:00","modified":"2020-06-01T21:31:50+02:00","slug":"za-nase-kmetovalce-58","post-type":"post","title":"Obvezno cepljenje proti bolezni modrega jezika dviguje prah","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/za-nase-kmetovalce-58/","content":"

Tokrat vam v oddaji Za naše kmetovalce v poslušanje ponujamo štiri zanimive teme. Predstavljamo načrtovane javne razpise za razvoj podeželja do konca letošnjega leta. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč objavilo terminski načrt objav. Obvezno cepljenje drobnice in goveda proti virusni bolezni modrega jezika dviguje prah. Nekateri rejci so prepričani , da cepivo živalim škodi, veterinarska stroka meni, da ni tako. Začela se je pašna sezona in rejci so živino odgnali na pašo. Obiskali smo dve planini v Posočju. Predstavljamo zanimivo zgodbo Erika Bajca iz Vrhpolja pri Vipavi, ki se ukvarja z izdelovanjem vrhunskih kisov in to iz različnih sadežev pa tudi zelišč. Združil jih je pod skupnim imenom Skisanc.

","excerpt":"Rejci poročajo o stranskih učinkih obveznega cepljenja drobnice in goveda proti virusni bolezni modrega jezika","featured-media-id":30280,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/za-nase-kmetovalce/174696990","abovetitle":"","subtitle":"Rejci poročajo o stranskih učinkih obveznega cepljenja drobnice in goveda proti virusni bolezni modrega jezika","category-text":"False","permalink":"2020/05/za-nase-kmetovalce-58/","show-start":"2020-05-31T13:20:00+02:00","show-end":"2020-05-31T14:00:00+02:00","audio-length":"2133","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/31/ZanaekmetovalceMMC.PR1.20200531.7.1320.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696990","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"399"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"593"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30280"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30280"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140496","attributes":{"wp-id":357351,"date":"2020-05-18T00:39:17+02:00","modified":"2020-06-01T21:31:47+02:00","slug":"nedeljska-reportaza-209","post-type":"post","title":"Klopca z razgledom","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/nedeljska-reportaza-209/","content":"

V svetu, polnem sovraštva, je vsaka omemba ljubezni dobrodošla. Če pa je mogoče na to ljubezen tudi sesti, je vsa reč še bolj imenitna. V tajnosti, ali vsaj konspiraciji, je po Sloveniji vzniknilo devetnajst umetelno izdelanih klopi, klopc pravzaprav, ki so se znašle na točkah s praviloma imenitnim razgledom. Obiskovalci so se pričeli ob teh klopcah navdušeno fotografirati, a vse te objave na spletu niso odgovorile na osnovno vprašanje: »Kdo je klopce izdelal in predvsem, kdo jih je na te točke prinesel?« V oddaji Nedeljska reportaža Marko Radmilovič odgovarja vsaj na nekaj teh vprašanj.

\"\" — \nŠtefan Kozak in lendavska klopca ljubezniFoto: Marko Radmilovič, Radio Slovenija

\"\" — \nKlopca ljubezni na BočuFoto: Marko Radmilovič, Radio Slovenija

\"\" — \nKlemen Klevže pred mizarsko delavnicoFoto: Marko Radmilovič, Radio Slovenija

","excerpt":"Klopce ljubezni","featured-media-id":30285,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljska-reportaza/174696997","abovetitle":"","subtitle":"Klopce ljubezni","category-text":"False","permalink":"2020/05/nedeljska-reportaza-209/","show-start":"2020-05-31T14:30:00+02:00","show-end":"2020-05-31T15:30:00+02:00","audio-length":"1819","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/31/KlopcazrazgledomMMC.PR1.20200531.7.1430.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696997","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nŠtefan Kozak in lendavska klopca ljubezniFoto: Marko Radmilovič, Radio Slovenija

\"\" — \nKlopca ljubezni na BočuFoto: Marko Radmilovič, Radio Slovenija

\"\" — \nKlemen Klevže pred mizarsko delavnicoFoto: Marko Radmilovič, Radio Slovenija

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"334"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"445"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30285"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30285"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140542","attributes":{"wp-id":357567,"date":"2020-05-19T00:37:52+02:00","modified":"2020-06-01T21:31:17+02:00","slug":"med-stirimi-stenami-241","post-type":"post","title":"“S svojo izkušnjo pomagam premagovati stisko drugih”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/med-stirimi-stenami-241/","content":"

Na življenjske stiske se odzovemo vsak drugače. Nekateri težko najdejo izhod, drugi svoja spoznanja in razmišljanja želijo podeliti z drugimi in jim s tem povedati, da v stiski niso sami. Ko je pred leti Breda Brezovar Goljar zbolela za rakom, so ji zelo pomagali pogovori s prijateljico, ki je raka prebolela pred njo. Ta izkušnja jo je nagovorila, da se je vključila v delo Društva onkoloških bolnikov kot prostovoljka, danes pa je tudi podpredsednica društva.

","excerpt":"Breda Brezovar Goljar, prostovoljka in podpredsednica Društva onkoloških bolnikov","featured-media-id":30321,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/174697134","abovetitle":"","subtitle":"Breda Brezovar Goljar, prostovoljka in podpredsednica Društva onkoloških bolnikov","category-text":"False","permalink":"2020/05/med-stirimi-stenami-241/","show-start":"2020-06-01T10:10:00+02:00","show-end":"2020-06-01T11:00:00+02:00","audio-length":"2440","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/01/MedstirimistenamiLJ_3178820.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697134","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"325"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"431"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30321"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30321"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140549","attributes":{"wp-id":357574,"date":"2020-05-19T00:39:45+02:00","modified":"2020-06-01T21:31:10+02:00","slug":"eppur-si-muove-in-vendar-se-vrti-214","post-type":"post","title":"Tržaški Narodni dom naj bi se vrnil v slovenske roke","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/eppur-si-muove-in-vendar-se-vrti-214/","content":"

13-ega julija, na 100-to obletnico požiga tržaškega Narodnega doma, naj bi Italija končno vrnila lastništvo te mogočne stavbe slovenski narodni skupnosti. Ob tej priložnosti se bosta na slovesnosti v Trstu sešla predsednika obeh držav, Borut Pahor in Sergio Mattarella. Kdaj bo Narodni dom zasijal v novi podobi? Kaj naj bi vseboval? Katere ovire so še na poti do dejanske vrnitve palače v slovenske roke? Več v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti. Avtor je Blaž Ermenc.

","excerpt":"Ob 100-ti obletnici požiga doma v Trstu srečanje predsednikov Slovenije in Italije ","featured-media-id":29408,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/eppur-si-muove-in-vendar-se-vrti/174697200","abovetitle":"","subtitle":"Ob 100-ti obletnici požiga doma v Trstu srečanje predsednikov Slovenije in Italije ","category-text":"False","permalink":"2020/05/eppur-si-muove-in-vendar-se-vrti-214/","show-start":"2020-06-01T14:30:00+02:00","show-end":"2020-06-01T15:30:00+02:00","audio-length":"933","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/01/Eppursimuove-InvendarsevrtiMMC.PR1.20200601.1.1430.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697200","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"294"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"371"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29408"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29408"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140553","attributes":{"wp-id":357578,"date":"2020-05-19T00:40:35+02:00","modified":"2020-06-01T21:31:03+02:00","slug":"studio-ob-17-00-277","post-type":"post","title":"Domači gosti, dobrodošli!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/studio-ob-17-00-277/","content":"

Meje se le počasi odpirajo, a vendar je jasno, da bo letošnje poletje drugačno od prejšnjih. Pozivi domačinov k preživljanju počitnic na domačih tleh so že znani, kot tudi, da slovenski gost ne bo rešil domačega turizma, lahko pa pomaga blažiti posledice koronakrize. Eden od načinov je – kot predvideva vlada – z vavčerji, ki jih bodo lahko državljani Slovenije vnovčili v domačih nastanitvenih kapacitetah. A za privabljanje bo potrebno še kaj drugega. Kako dobro poznamo slovenskega gosta, glede na to da tri četrtine turistov predstavljajo tuji turisti? Kako jih naslavljati? Bodo pripravljeni doma trošiti več? Odgovore iščejo voditeljica Tina Lamovšek in gosti:

– Jana Apih, direktorica Zavoda Tovarna trajnostnega turizma podjetja Goodplace
\n– Iztok Altbauer, direktor Združenja slovenskih naravnih zdravilišč
\n– Marko Lenarčič, direktor gospodarskega interesnega združenja Slovenija Outdoor
\n– Zenel Batagelj, partner v podjetju Valicon in član strokovnega sveta Slovenske turistične organizacije.

","excerpt":"V luči znanih razmer bodo gostinski in turistični delavci iskali pozornost domačinov","featured-media-id":30322,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174697245","abovetitle":"","subtitle":"V luči znanih razmer bodo gostinski in turistični delavci iskali pozornost domačinov","category-text":"False","permalink":"2020/05/studio-ob-17-00-277/","show-start":"2020-06-01T17:05:00+02:00","show-end":"2020-06-01T18:00:00+02:00","audio-length":"3346","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/01/DomaigostidobrodoliMMC.PR1.20200601.1.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697245","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30322"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30322"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140591","attributes":{"wp-id":357823,"date":"2020-05-20T00:36:32+02:00","modified":"2020-06-01T14:20:15+02:00","slug":"svetovalni-servis-1168","post-type":"post","title":"Kako in kje poiskati pomoč za dobro poslovno idejo?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/svetovalni-servis-1168/","content":"

Zdravstvena kriza povezana s pandemijo novega koronavirusa, se bo zagotovo prelevila v ekonomsko in socialno. Zreli in mladi podjetniki bodo iskali nove poslovne priložnosti, razmišljali bodo o trgu in času prilagojenih izdelkih in storitvah. Kako klub Poslovnih angelov prepoznava in selekcionira dobre poslovne zamisli? Kakšne spodbude ponuja start up-om? Kaj pomeni »smart money« ali »pametni denar«? Gost torkovega svetovalnega servisa bo Branko Drobnak predsednik kluba Poslovnih angelov Slovenije.

Sodelujte, postavite vprašanje. Odprite Slido v ločenem oknu.

\nS sodelovanjem sprejemate pogoje podjetja Slido. Radio Slovenija vnešenih podatkov ne shranjuje oziroma jih po oddaji dokončno izbriše. Zaradi bontona vas prosimo, da se predstavite vsaj z imenom, ni pa to pogoj za sodelovanje. Preberite tudi pogoje zasebnosti.

","excerpt":"Pot od dobre poslovne ideje do vzdržnega poslovnega modela ni preprosta.","featured-media-id":30314,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Pot od dobre poslovne ideje do vzdržnega poslovnega modela ni preprosta.","category-text":"False","permalink":"2020/05/svetovalni-servis-1168/","show-start":"2020-06-02T08:05:00+02:00","show-end":"2020-06-02T08:30:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Sodelujte, postavite vprašanje. Odprite Slido v ločenem oknu.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"386"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"373"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30314"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30314"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"30314"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30314"}}}},{"type":"Post","id":"140681","attributes":{"wp-id":358242,"date":"2020-05-21T15:18:34+02:00","modified":"2020-06-01T21:31:43+02:00","slug":"postrescki","post-type":"post","title":"Postreščki","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/postrescki/","content":"

Postreščki so bili nekoč sestavni del ponudbe v večjih mestih. Že samo ime nam pove, da je šlo tu za uslužnostni poklic, in ljubljanski postreščki so bili v času nastanka in tudi kasneje nekaj posebnega.

$\"\"$

Ko so nastali, leta 1864 so bili edini v celotni Avstro-ogrski monarhiji, ki so poleg prenašanja kovčkov in druge prtljage iz železniške postaje do hotelov in drugih nastanitvenih točk, opravljali še celo vrsto drugih dejavnosti, drobnih in večjih naročil, uslug in podobno. Do leta 1899 so postreščke imenovali »dinstmanni« po vzoru Innsbrucka in Lindaua, na Primorskem, predvsem v Trstu pa so jih imenovali »fakino«, in so sodelovali pri nakladanju in razkladanju ladij v pristanišču.

$\"\"$

Na začetku je v Ljubljani delovalo 16 postreščkov, kasneje pa se je število povečalo na 30. Poklic postrešček pa je nastal kot odgovor na potrebe po uslužnostnih dejavnostih, saj že samo imen- postrešček pomeni, da gre za ljudi, ki te postrežejo, oziroma, ki ti pomagajo, pri prenašanju določenih breme, predmetov, še zlasti ko je šlo za selitve. Ker v preteklosti ni bilo čistilnic so postreščki recimo tudi čistili obleke, in ker takrat ni bilo varnostnikov so zaklepali in odklepali trgovine, in opravljali nadzor. Še več postreščki so prenašali tudi ljubezenska sporočila.

$\"\"$

Urbani poklic

Večja in manjša mesta so skrbela za popotnike in tudi svoje lastno prebivalstvo s tem, da so ponudila vrsto uslužnostnih poklicev. Med te sodijo predvsem izvoščki ali fijakarji, kočijaži, komisionarji ali nosači ter seveda postreščki. Vsi našteti so pri posameznih naročilih tudi sodelovali med seboj, saj je recimo fijakar za nalaganje tovora na voz najel postreščka in podobno. Zanimivo, da naletimo tudi na mnenje, da so postreščki opravljali vse tiste dejavnosti, ki so se pozneje specializirale in razvile v samostojne poklice in dejavnosti. Tak primer so prevozniki, selitveni servisi, kemične čistilnice, varnostniki in celo pogrebne storitve.

Sogovorniki

$\"\"$

Dr. Janez Bogataj

Postreščki sodijo med tako imenovane urbane poklice, saj so delali predvsem v mestih, pove etnolog dr. Janez Bogataj, ki se spominja seveda tako izvoščkov ali fijakarjev kot tudi postreščkov.

\"\" — Mitja Saje, 2020.
*foto:* Milan Trobič

Včasih so ljudje enačili postreščke, in komisijonarje ali nosače, vendar je šlo za dva različna ceha, pravi Mitja Saje predsednik društva prvih ljubljanskih postreščkov v Ljubljani, ki je tudi sam postrešček.

Postreščkov se dobro spominja tudi radijski kolega Pavle Jakopič, ki nam je med drugim povedal, da so bili s svojimi oblekami, predvsem s kapami, nekakšna mestna posebnost.

Postrešček kje si?

O Postreščkih je Ana Zuljan skupaj z učenci iz 7. in 8. razreda Osnovne šole “Borisa Ziherla” v Ljubljani, ( leta 1997 se je šola preimenovala v Osnovno šolo Bežigrad) leta 1992, napisala zanimivo knjigo o sto letih delovanja in življenja ljubljanskih postreščkov.

\"\" — Knjiga o postreških, 1992
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

\"\" — Glava dopisa
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

\"\" — Pred hotelom Slon
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

\"\" — Postreščki pred Emono
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

\"\" — Postreščki so delali v trojkah
*foto:* Arhiv Društvo Postrešček

\"\" — V dvoje gre lažje
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

\"\" — Tako so čakali na stranke
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

\"\" — Na tromostovju
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

\"\" — Na pomladni dan
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

Prevozna sredstva

\"\" — Ciza
*foto:* Osnovna šola Bežigrad

\"\" — Tricikel
*foto:* Osnovna šola Bežigrad

\"\" — Voz
*foto:* Osnovna šola Bežigrad

\"\" — Selitveni voz- mebel
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

Cenik

$\"\"$

Pogrebna dejavnost

\"\" — Postreščki spremljajo pogreb
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

\"\" — Na Žalah
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

Zabava

\"\" — Pred gostilno Leon
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

\"\" — Praznovanje 1. maja
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

V starih zapisih

Slovenski list (12.12.1896, letnik 1, številka 4) Str.5./25 Nemštvo pri postreščkih. Usojamo se uprašati, zakaj imajo postreščki v Ljubljani samo nemške napise na svojih čepicah. Morebiti se daje temu odpomoči.

Ljudski glas (01.09.1883, letnik 2, številka 17) Str.3 Dalje se nam poroča, da nekateri tukajšnjih postreščekov (Dienstmann) našim starinarjem veliko konkurenco z nakupom in prodajo različnih starin delajo; tako starinarje, kateri morajo različne davke plačevati, jako oškodujejo in sebe svoji pravi službi odtegujejo. Ne samo dotični zavod, tudi policija bi morala tej nepriliki v okom priti.

Ljudski glas (16.01.1884, letnik 3, številka 2) Str.3 (Dienstmann ali postrešček), o katerem se je po Ljubljani minole dni toliko govorilo, da se je po izneverjenji večje vsote denarja ustrelil, se je — kakor slišimo — zopet prikazal. Izročili so ga takoj sodniji. Še enkrat opazimo, da se nam je tako poročalo, toraj ne moremo za resnico biti porok.

Postreščki danes

Na spletni strani društva postrešček je zapisano:

Predstavitev poslovne zamisli

Naš program Postrešček – pomočnik socialno ogroženim družinam – je v skladu z družinsko politiko RS in njenimi ukrepi na področju personalne dejavnosti, ta pa med drugim zajema pomoč družinam, ki imajo starejše in prizadete člane. Naša dejavnost s svojimi storitvami socialnega servisa podpira delovanje družine s tem, da nudi pomoč družinskim članom, ki so te pomoči potrebni, in na ta način razbremenjuje aktivni del družine s tem pa preprečuje njeno socialno izključenost.

\"\" — Znak Društva Prvih ljubljanskih postreščkov
*foto:* Arhiv Mitja Saje

Kratko zgodovinsko ozadje

Sredi 19. stoletja so na ljubljanskem območju delovali postreščki, ki so na ulicah nudili svoje usluge, kot npr.: nosili so prtljago, pomagali poiskati potniku prenočišče, mu na njegovo željo razkazali glavne znamenitosti mesta, prenašali vrednostne papirje, sodelovali na sejmih ipd. Tako so ponujali in opravljali najrazličnejša uslužnostna dela – od hišnih pa vse do najrazličnejših drugih opravil. Ljudje so jih imeli radi in so se nanje tudi lahko zanesli; zaupali so jim celo zaklepanje hišnih vrat in spuščanje rolet v hišah v času njihove odsotnosti. Njihova dejavnost se danes umešča v kulturno dediščino Mestne občine Ljubljana.

$\"\"$

Vsebina programa

Danes se tradicija postreščkov spet oživlja. V letu 2003 smo začeli z obujanjem poklica postrešček in izkazalo se je, da današnji postreščki prav tako uživajo ugled svojih predhodnikov. Postreščki opravljajo danes tako različna uslužnostna dela za posamezne zainteresirane občane kot tudi nekatere storitve socialnega servisa oz. pomoči občanom na domu.

\"\" — Mitja Saje predsednik društva postrešček
*foto:* Arhiv MItja Saje

Postreščki stopajo s svojo dejavnostjo tudi na socialno področje. Postreščki nudijo v okviru socialnega servisa pomoč družinam s starejšimi ter invalidnimi člani in družinskimi člani s trajnimi bolezenskimi okvarami; pomoč pa nudijo tudi enostarševskim in finančno šibkim družinam. Torej tem ljudem postreščki pomagamo in bomo pomagali na domu, da bi lažje premagovali breme fizičnih opravil kot tudi ostale dejavnosti, ki so del vsakdanjega življenja. Po drugi strani bomo s tem razbremenili aktivni del družine in tako pripomogli k preprečevanju njihove izključenosti iz socialnega okolja, s tem pa bomo omogočili vsem članom družine kvalitetnejše življenje.

Poslanstvo postreščkov je pomoč družinam s starejšimi in invalidnimi člani. Gre za pomoč oz. različne manjše usluge – pomoč v hiši in okoli nje ter drugih opravilih, kot so: pospravljanje stanovanj, beljenje prostorov, manjša popravila gospodinjskih aparatov in drugih izdelkov, manjše adaptacije, instalacijska dela (elektrika, vodovod ), čiščenje odtočnih cevi, prenašanje in montaža pohištva, čiščenje okolice, pospravljanje kuriva, urejanje in vzdrževanje vrta, čiščenje dohodnih poti in snega s pločnikov, čiščenje žlebov, odvoz odpadkov. Prav tako pa je naše poslanstvo z ozirom na željo spremljati starejše in druge, pomoči potrebne družinske člane k zdravniku ali pa po drugih opravkih (uradi, banka…). Seveda pa po naročilu tudi opravljamo zanje nakupe, odnašamo pošto itd.

S široko paleto najrazličnejših storitev v okviru družinskega delokroga omogoča služba postreščkov ravno zaradi opravljenih storitev predvsem več prostega časa aktivnim članom družine, s tem pa posledično lažje in kvalitetnejše vključevanje družine v okolje. Možnost obsežne pomoči na domu omogoča osamljenemu in oviranemu posamezniku dodaten stik z zunanjim svetom, hkrati pa tudi zanesljivo in razbremenjujočo oporo prizadeti družini. Poleg storitev socialnega servisa oz. pomoči starejšim in invalidnim osebam nudimo postreščki še druge različne uslužnostne dejavnosti na različnih lokacijah v mestu za posamezne zainteresirane občane. Tem občanom pomagamo na tržnicah in na pokopališču Žale, prav tako pa tudi potnikom in turistom na železniški in avtobusni postaji.

Z odprtjem novih delovnih mest v območju programa Postrešček bomo omogočili zaposlitve iz vrst težje zaposljivih oseb, predvsem lažjih invalidov in mladih. Z novim zaposlovanjem bomo prispevali k zmanjšanju zaposlitvene problematike omenjenih struktur v Ljubljani.

Z oživitvijo dejavnosti smo začeli leta 2003 in v tem času so se pokazale velike potrebe in zanimanja za tovrstne storitve. Izkušnje kažejo, da je s poslanstvom postreščka neločljivo povezano njegovo dobro ime, ki so si ga postreščki pridobili, ker so se ljudje lahko nanje vedno zanesli in jim zaupali. V letu 2005 smo dobili podporo mnogih organizacij, med katerimi so: Slovenska turistična organizacija, Mestna turistična zveza, Društvo za oživljanje starega mestnega jedra, Gospodarska zbornica Slovenije – oddelek za turizem, Zavod za turizem Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana.

V tem zapisu, smo objavili tudi fotografije, ki so nam jih posredovali iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana in iz Mestnega muzeja Ljubljana -MGML, za kar se omejenim ustanovam zahvaljujemo!

","excerpt":"Postreščki sodijo skupaj z izvoščki ali fijakarji, kočijaži in komisionarji ali nosači med takoimenovane urbane poklice ","featured-media-id":30147,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174697012","abovetitle":"","subtitle":"Postreščki sodijo skupaj z izvoščki ali fijakarji, kočijaži in komisionarji ali nosači med takoimenovane urbane poklice ","category-text":"False","permalink":"2020/05/postrescki/","show-start":"2020-05-31T17:20:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"2144","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/31/SlediasaMMC.PR1.20200531.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697012","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

Urbani poklic

"},{"kind":"html","content":"

Sogovorniki

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

Dr. Janez Bogataj

"},{"kind":"html","content":"

Postreščki sodijo med tako imenovane urbane poklice, saj so delali predvsem v mestih, pove etnolog dr. Janez Bogataj, ki se spominja seveda tako izvoščkov ali fijakarjev kot tudi postreščkov.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Mitja Saje, 2020.
*foto:* Milan Trobič

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Postreščkov se dobro spominja tudi radijski kolega Pavle Jakopič, ki nam je med drugim povedal, da so bili s svojimi oblekami, predvsem s kapami, nekakšna mestna posebnost.

"},{"kind":"html","content":"

Postrešček kje si?

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Knjiga o postreških, 1992
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Glava dopisa
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Pred hotelom Slon
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Postreščki pred Emono
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Postreščki so delali v trojkah
*foto:* Arhiv Društvo Postrešček

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — V dvoje gre lažje
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Tako so čakali na stranke
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Na tromostovju
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Na pomladni dan
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Prevozna sredstva

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Ciza
*foto:* Osnovna šola Bežigrad

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Tricikel
*foto:* Osnovna šola Bežigrad

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Voz
*foto:* Osnovna šola Bežigrad

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Selitveni voz- mebel
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

"},{"kind":"html","content":"

Cenik

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

Pogrebna dejavnost

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Postreščki spremljajo pogreb
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Na Žalah
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

"},{"kind":"html","content":"

Zabava

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Pred gostilno Leon
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Praznovanje 1. maja
*foto:* Arhiv Društvo postrešček

"},{"kind":"html","content":"

V starih zapisih

"},{"kind":"html","content":"

Postreščki danes

"},{"kind":"html","content":"

Na spletni strani društva postrešček je zapisano:

"},{"kind":"html","content":"

Predstavitev poslovne zamisli

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Znak Društva Prvih ljubljanskih postreščkov
*foto:* Arhiv Mitja Saje

"},{"kind":"html","content":"

Kratko zgodovinsko ozadje

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

Vsebina programa

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Mitja Saje predsednik društva postrešček
*foto:* Arhiv MItja Saje

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"386"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30147"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30147"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"30147"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30147"}}}},{"type":"Post","id":"141275","attributes":{"wp-id":360433,"date":"2020-06-01T11:32:27+02:00","modified":"2020-06-01T21:31:14+02:00","slug":"poenostavitev-postopkov-za-gradnjo-za-zagon-investicij","post-type":"post","title":"Poenostavitev postopkov za gradnjo za zagon investicij","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/poenostavitev-postopkov-za-gradnjo-za-zagon-investicij/","content":"

S poenostavitvijo gradbene zakonodaje bi na Ministrstvu za okolje in prostor radi dosegli pospešitev postopkov za zagon velikih investicij, ki pri nas pogosto stojijo več let.

Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja bo tako popolna že s predložitvijo dokumentacije za gradnjo in presoje vplivov na okolje, ne bo pa treba prilagati dokazil o lastništvu.

Če bo mnenje mnenjedajalcev, kot je denimo Agencija za okolje in Zavod za varstvo narave, negativno, bo moralo vsebovati predlog alternativne rešitve. In končno: v integralnem postopku se bo lahko začelo graditi na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja, ki ni nujno tudi pravnomočno. Stranski udeleženci, kot so denimo nevladne organizacije, pa tudi drugi, sicer lahko sprožijo upravni spor – a medtem se bo že začelo graditi.
\nNa ministrstvu v pojasnilo navajajo primere različnih zlorab, ko so stranski udeleženci vstopali v postopek na koncu, ne da bi jih prej zanimal, postopek se je neupravičeno zavlekel. A okoljevarstveniki vztrajajo: po novem naš glas ne bo slišan, bomo pa to skušali doseči na vse načine.

","excerpt":"Ministrstvo za okolje in prostor bo pripravilo seznam prednostnih investicij, ki naj bi tako dobile zagon. A slišati je pomisleke, da pri tem odpadejo tudi vse varovalke, ki so doslej zastopale interese okolja.","featured-media-id":30306,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174697138","abovetitle":"","subtitle":"Ministrstvo za okolje in prostor bo pripravilo seznam prednostnih investicij, ki naj bi tako dobile zagon. A slišati je pomisleke, da pri tem odpadejo tudi vse varovalke, ki so doslej zastopale interese okolja.","category-text":"False","permalink":"2020/06/poenostavitev-postopkov-za-gradnjo-za-zagon-investicij/","show-start":"2020-06-01T11:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"252","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/01/Poenostavitevpostopkovzagradnjozazagoninvesticij4778497.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697138","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

S poenostavitvijo gradbene zakonodaje bi na Ministrstvu za okolje in prostor radi dosegli pospešitev postopkov za zagon velikih investicij, ki pri nas pogosto stojijo več let.

"},{"kind":"html","content":"

Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja bo tako popolna že s predložitvijo dokumentacije za gradnjo in presoje vplivov na okolje, ne bo pa treba prilagati dokazil o lastništvu.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"397"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30306"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30306"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141277","attributes":{"wp-id":360503,"date":"2020-06-01T14:47:37+02:00","modified":"2020-06-01T21:31:06+02:00","slug":"turisticni-dunaj-v-strahu-pred-novim-valom-epidemije","post-type":"post","title":"Turistični Dunaj v strahu pred novim valom epidemije","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/turisticni-dunaj-v-strahu-pred-novim-valom-epidemije/","content":"

Avstrija še ni odprla svojih mej, boljši turistični izkupiček pričakuje v juliju. Bojijo pa se novega vala širjenja korona virusa, saj bi to ogrozilo ne le hotelirje, ampak vse, ki od turizma živijo.

»Za nas je odprtje hotela dan za veselje, a hkrati razmišljamo, kako bo naprej. Predvidevamo, da bomo imeli šele v dveh ali treh letih enako število gostov kot jih je bilo leta 2019. To je za nas zelo težak čas.« Matthias Winkler, direktor hotela Sacher.

Tudi v turističnih agencijah v teh dneh ni skoraj nikogar, ki bi rezerviral počitnice. Vlada je Avstrijce pozvala, naj ostanejo doma in pomagajo domačemu turizmu, a avstrijskih gostom Dunaj ne diši preveč. Cene so visoke.

","excerpt":"V Avstriji so se odprli hoteli, apartmaji in kampi. Računajo na porast števila turistov, a za zdaj Dunaj sameva. ","featured-media-id":30316,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174697190","abovetitle":"","subtitle":"V Avstriji so se odprli hoteli, apartmaji in kampi. Računajo na porast števila turistov, a za zdaj Dunaj sameva. ","category-text":"False","permalink":"2020/06/turisticni-dunaj-v-strahu-pred-novim-valom-epidemije/","show-start":"2020-06-01T16:25:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"223","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/01/TurizemnaDunaju4779034.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697190","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Za nas je odprtje hotela dan za veselje, a hkrati razmišljamo, kako bo naprej. Predvidevamo, da bomo imeli šele v dveh ali treh letih enako število gostov kot jih je bilo leta 2019. To je za nas zelo težak čas.« Matthias Winkler, direktor hotela Sacher.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"477"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30316"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30316"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":1,"count":1}}}