Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

»Bajke in povesti o Gorjancih« * Katoliški škof in eden vodilnih politikov * Organizator mednarodnih šahovskih tekmovanj * Pozornost urbani arhitekturi

Pripovednik Janez Trdina je gimnazijo obiskoval v Ljubljani, zemljepis in klasično filologijo pa je študiral na Dunaju. Sprva je služboval v Varaždinu in na Reki, pozneje pa v Novem mestu. Najprej je objavil »Narodne pripovedke iz Bistriške doline« in tako začel močneje uveljavljati folklorno usmeritev v slovenski pripovedni prozi. Vrh tega je dosegel z »Bajkami in povestmi o Gorjancih«. Leta 1850 je objavil razpravo »Pretres slovenskih pesnikov«; po Čopovem je bil to prvi pomembnejši kritični spis o slovenski književnosti. V Trdinovem pisanju je opaziti prepletanje romantičnega nagnjenja do ljudske fantastike in kritičnega realističnega obravnavanja človeških slabosti ter družbenopolitičnih razmer. V razvoju slovenske literature 19. stoletja je Janez Trdina izjemen, za nekatere celo anahronističen pojav, saj je pri pisanju uporabljal prvine razsvetljenstva in predromantike. Rodil se je leta 1830 v Mengšu.

Škof, politik in publicist Anton Bonaventura Jeglič je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani leta 1873 posvečen, nato pa je nadaljeval študij v Avguštinu na Dunaju. Februarja 1898 ga je cesar Franc Jožef I. imenoval za ljubljanskega škofa; to imenovanje je potrdil tudi papež. Anton Bonaventura Jeglič je katoliško prenovo razumel zelo široko – kot prenovo vseh področij življenja. Bil je tudi eden najpomembnejših slovenskih politikov svoje dobe, zato je njegovo ime povezano z vsemi odločilnimi potezami in uspehi narodne politike od leta 1898 do 1930. Čeprav so bili njegovi javni nastopi vidni in odmevni, je bilo njegovo politično delo precej prikrito. Formalno ni bil član katoliške narodne stranke, a je bil zanjo odločilna avtoriteta; podobno velja tudi za njegov odnos do Slovenske ljudske stranke. Ob upokojitvi mu je papež podelil čast naslovnega nadškofa garelskega. Še naprej je zavzeto spremljal slovensko versko in javno življenje ter poskušal pomirjujoče vplivati na takratni razdor v katoliških vrstah, hkrati pa je svaril pred kvarnim vplivom komunizma. Anton Bonaventura Jeglič se je rodil leta 1850 v Begunjah na Gorenjskem.

Novinar in šahovski organizator Ljuban Jakše je od leta 1931 študiral na ljubljanski pravni fakulteti in delal v Akademskem društvu Triglav. Med drugo svetovno vojno je bil najprej zaprt, nato pa poslan v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Po osvoboditvi je bil dopisnik Tanjuga v Švici in Italiji, nato pa je delal pri zvezni in republiški vladi. Leta 1949 je postal predsednik Šahovske zveze Jugoslavije in odigral pomembno vlogo pri organizaciji prve povojne šahovske oimpijade leta 1950 v Dubrovniku. Enajst let je vodil tudi slovensko šahovsko zvezo. Njegova velika zasluga je, da sta bili v Sloveniji dve veliki mednarodni šahovski tekmovanji: medconski turnir v Portorožu in polovica kandidatskega turnirja na Bledu. Ljuban Jakše je bil tudi vrsto let delegat Jugoslavije v mednarodni šahovski zvezi. Novinar in šahist Ljuban Jakše se je rodil pred 110 leti (1912) na Vranskem.

Arhitekt Miloš Bonča je leta 1958 diplomiral v Ljubljani, pozneje pa doktoriral na fakulteti za arhitekturo v Skopju. Na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je bil redni profesor za projektiranje in kompozicijo ter družbene zgradbe. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je sodeloval pri zgraditvi Trga republike v Ljubljani, pozneje pa se je med drugim uveljavil s projekti za trgovske hiše v Ljubljani in Hrastniku ter s tehničnim centrom Ljubljanske banke; zasnoval je tudi več bančnih stavb v slovenskih mestih ter preuredil stavbi državnega zbora Republike Slovenije in protokolarnega kompleksa na Brdu. Ukvarjal se je predvsem z urbano arhitekturo in urbanistično ureditvijo okolice javnih stavb (na primer ljubljanske Drame). Za svoje delo je prejel več priznanj, leta 1987 tudi Prešernovo nagrado in tedaj je med drugim povedal. *Posnetek Miloš Bonča se je rodil pred 90 leti (1932) v Ljubljani.

Stane Kocutar