Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slovensko-ameriško preučevanje bolezni vinske trte * Pionirka slovenskega filma * Predstavnica prve povojne generacije naših arheologov * Slovenija postane članica UNESCA

Filmska režiserka in montažerka Milka Badjura je pripadala predvojni pionirski generaciji, ki je postavila temelje slovenskemu filmu. Sodelovala je pri vseh filmih svojega moža Metoda Badjure ter montirala več deset filmskih obzornikov, kratkih filmov, napovednikov igranih filmov ter 13 celovečercev Františka Čapa in Franceta Kosmača. Svojo ustvarjalno pot je začela v času, ko se je film šele začenjal uveljavljati in se je komaj nakazovalo, da bo kmalu postal eno od pomembnejših umetniških izraznih možnosti. Bila je tudi montažerka več televizijskih nadaljevank, samostojno pa je režirala dokumentarna filma z naslovom: Kroparski kovači in Od Blok do Planice. Milka Badjura rojena Kunstler, pionirka slovenskega filma, se je rodila pred 120 leti (1902) v Ljubljani.

Leta 1916 se je v Prístavi pri Mestínju rodil poznejši vinogradniški strokovnjak in univerzitetni učitelj Lojze Hrček. Po gimnaziji v Celju je tik pred drugo svetovno vojno končal študij agronomije v Beogradu, bil izgnanec v Srbiji, po vojni pa vodja kmetijskega posestva v Svečini in pozneje ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Bil je direktor Kmetijskega inštituta Slovenije ter od leta 1960 predavatelj vinogradništva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Znanstveno se je poleg pedagoškega dela posvečal preučevanju sort vinske trte, klonski selekciji, prehrani vinske trte in tehniki vinogradništva. Eden največjih projektov njegove strokovne in znanstvene kariere je bil ameriško-jugoslovanski projekt preučevanja bolezni vinske trte. Kot strokovnjak si je prizadeval tudi za strokovno izrazoslovje v slovenskem jeziku, zato je v okviru kmetijskega terminološkega slovarja pripravil slovar vinogradniškega izrazoslovja.

Arheologinja Iva Mikl Curk je sodila k prvi povojni generaciji arheologov, ki so študij dokončali na novoustanovljenem Arheološkem oddelku ljubljanske univerze. Med drugim je izkopavala v Dolgi vasi pri Lendavi, na Ptuju in v njegovi okolici, v Forminu, pri Tepanju, Zalogu pri Ljubljani in prva v Sloveniji vključila sodobne geofizikalne raziskave ob izkopavanjih na Vrhniki. Izvedla je topografijo v Halozah in na Ptuju ter napisala veliko prispevkov o rečnih in cestnih povezavah, ekonomiji, topografiji in urbanizmu. *Posnetek V slovensko arheologijo je vnesla širok, holističen pogled na kulturno dediščino in ga udejanjala pri raziskovanju materialne kulture, izkopavanjih, topografiji in v konservatorstvu. Za obe glavni področji svojega dela je prejela najvišji nagradi za življenjsko delo, leta 1994 Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva in pozneje še nagrado Slovenskega arheološkega društva. Arheologinja Iva Mikl Curk se je rodila leta 1935 v Ljubljani.

Na današnji dan pred 30 leti (1992) je bila Slovenija sprejeta v UNESCO – organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo kot 167. država po vrsti, in sicer pet dni po sprejetju med polnopravne članice Organizacije združenih narodov. Skupščina Republike Slovenije je istega leta ratificirala Ustavo Unesca in 18 mednarodnopravnih dokumentov, ki jih je ratificirala že nekdanja Jugoslavija, in po aktu o nasledstvu potrdila tudi, da Škocjanske jame ostajajo na seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine – kamor so bile vpisane leta 1986 − Sečoveljske soline pa vključene na seznam mednarodno pomembnih mokrišč v okviru Ramsarske konvencije.

Stane Kocutar