Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Bojan Golija − »oče mariborske grafike« * Prvi slovenski poklicni časnikar * Vrt spominov in tovarištva v Petanjcih * Dolina triglavskih jezer postane narodni park
Pravnik Anton Tomšič velja za prvega slovenskega poklicnega novinarja ter utemeljitelja mladoslovenskega časnikarstva. Ko je 2. aprila 1868 v Mariboru izšla prva številka časopisa Slovenski narod, jo je uredil prav Tomšič. Zanj je veljalo, da je zavračal oportunizem, omahljivost ter nemškutarstvo in si kljub močnim finančnim težavam časnika nenehno prizadeval razširiti krog dopisnikov in sodelavcev. Ostri uvodniki in novinarska radikalnost so mu nakopali številne tiskovne tožbe in nasprotovanje tudi v lastnem mladoslovenskem taboru. Članke, ki jih je objavljal v »Slovenskem narodu«, so odlikovali jasno izražanje, duhovitost in poznavanje slovenskega javnega mnenja. Prvi slovenski poklicni časnikar Anton Tomšič, ki je slovel tudi kot govorec na slovenskih taborih, se je rodil pred 180 leti (1842) v Dednem dolu pri Višnji Gori.
26. maja 1919 se je v Petánjcih v Prekmurju rodil pravnik Vanek Šiftar. Že kot gimnazijec v Murski Soboti in na Ptuju se je v drugi polovici tridesetih let ustvarjalno vključil med snovalce in pisce napredne mladinske revije Mladi Prekmurec. Po maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Študij prava je moral prekiniti zaradi druge svetovne vojne, med katero je sodeloval v odporniškem gibanju ter bil prisilno mobiliziran v madžarsko vojsko, iz katere je prebegnil v sovjetsko Rdečo armado. Po vojni je v Ljubljani nadaljeval študij in leta 1956 doktoriral na Pravni fakulteti, kjer je vrsto let tudi predaval. Kot pedagoški vodja Višje pravne šole v Mariboru si je prizadeval za celovit študij prava, bil pa je tudi član delovne skupine, ki je leta 1975 pripravila ustanovitev Univerze v Mariboru. Ta mu je leta 1983 podelila naziv zaslužnega profesorja. Dr. Vanek Šiftar je veljal tudi za enega prvih preučevalcev zgodovine in aktualnih vprašanj Romov v Prekmurju. Na svoji domačiji v Petanjcih pa je ustanovil in več kot pol stoletja vodil Vrt spominov in tovarištva. V njem je zasajenih več kot 450 dreves in grmovnic. Zasadili so jih borci proti fašizmu in nacizmu ter taboriščniki, ki so rastline prinesli iz krajev svojega trpljenja in bojišč. *Posnetek Zasnovo za Park spominov pa je ustvarila njegova mati, ko je po drugi svetovni vojni ob vhodu na poldrugi hektar veliko posest v spomin na dva svoja padla sinova – Vanekova brata – zasadila dve vrbi žalujki.
Slikar in grafik Bojan Golija je leta 1954 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in dve leti pozneje opravil specialistični študij na grafični specialki pri profesorju Božidarju Jakcu. Leta 1957 se je odpravil na nekajmesečno študijsko potovanje na Japonsko. Ta izkušnja je v njegovo ustvarjalnost vnesla barvo in vzbudila občutljivost za kulturno dediščino ter bogato likovnost naravnega sveta, saj je s podrobnejšim študijem japonskih grafik dodelal načine stiliziranja in iskal navdih v japonskih klasičnih mojstrih. Pozneje je deloval kot likovni pedagog – najprej na osnovni šoli v Kamnici, na mariborskem učiteljišču in na Pedagoški gimnaziji. Bil je tudi eden prvih profesorjev Pedagoške akademije zdajšnje Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Bojana Golije se je oprijela oznaka »oče mariborske grafike«, saj je svoje znanje z velikim žarom prenašal na mlajše generacije. O svojem učiteljskem delu je večkrat povedal, da je prav likovna pedagogika njegovo temeljno poslanstvo. Slikar in grafik Bojan Golija se je rodil pred 90 leti v Mariboru.
Ime Triglavski narodni park je bilo prvič uporabljeno 30. maja 1926, ko je profesor Fran Jesenko, zagovornik ustanovitve parka v dolini Triglavskih jezer, v dnevniku Jutro prvi uporabil to ime. Sicer pa je seizmolog Albin Belar že leta 1908 podal pobudo za zavarovanje tega območja. Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu v Ljubljani je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Alpski varstveni park je bil leta 1924 zaradi Odseka za varstvo prirode ter prirodnih znamenitosti in Slovenskega planinskega društva tudi ustanovljen. Po izteku 20-letne pogodbe so vnovično ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je na današnji leta 1961 sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park z imenom Triglavski narodni park, ki je obsegal 2 tisoč hektarov. Razširitev zavarovanega območja je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku. Ta se je razširil na skoraj 84 tisoč hektarov oziroma dobrih 838 kvadratnih kilometrov oziroma na 4 odstotke površine Republike Slovenije.
