Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Socialni motivi slikarja in grafika Ivana Kosa * Protesti v Ljubljani * Prevajalec Jurčičevih in Finžgarjevih del * Urednica Cicibana in književnica
Slikar in grafik Ivan Kos se je leta 1918 vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti na Dunaju in študij nadaljeval v Pragi, kjer je tudi diplomiral in opravil specialko. Po vrnitvi v domovino je poučeval risanje na osnovnih šolah in gimnaziji v Mariboru. Slikal je olja in akvarele, kot grafik pa je delal lesoreze in linoreze. Med njegovimi motivi prevladujejo portreti, tihožitja in krajine. V tridesetih letih 20. stoletja je Kos svoje ustvarjanje popolnoma posvetil socialni tematiki. Njegovo platno zavzamejo risbe ljudi s socialnega dna. Nastane cikel risb s svinčnikom in tušem pod skupnim imenom Berači. Po različnih slogovnih preobrazbah, ki jih je njegova umetnost doživela med obema vojnama, se njegovo ustvarjanje v povojnem času ustali v precej tradicionalnem realizmu. Po vojni se je ustalil v lirično obarvanem realizmu. Slikar in grafik Ivan Kos se je rodil leta 1895 v Gornji Radgoni.
Leta 1903 so v Ljubljani izbruhnile bučne protinemške demonstracije v podporo Hrvatom in proti režimu bana Hedervarija. Protestni shodi, ki so jih sklicale vse slovenske stranke, so bili še v Trstu, Gorici, Celju in Slovenj Gradcu. Zaradi demonstracij pa cesar pozneje ni hotel sprejeti napovedane delegacije slovenskih, istrskih in dalmatinskih poslancev.
Ferdinand Kolednik je bil pred 90 leti (1932) v Zagrebu posvečen v duhovnika, nekaj let pozneje pa je v Franciji postal rektor jugoslovanske misije za izseljence. Po drugi svetovni vojni je deloval med izseljenci v Kanadi in med perujskimi Indijanci, nazadnje pa v Podgorjah na Koroškem; tam je postavil Jurčičev dom. Veliko je tudi prevajal; predvsem dela Josipa Jurčiča in Frana Saleškega Finžgarja, in to v francoščino in nemščino. Jurija Kozjaka je prevedel v devet jezikov in pripravil številne ponatise; po njegovih besedah so nato izšli prevodi še v približno tridesetih jezikih. Za svoje delo je prejel zlato medaljo Francoske akademije, leta 1967 pa je postal častni član Društva slovenskih književnih prevajalcev. Ferdinand Kolednik se je rodil leta 1907 v Mariboru.
Mladinska pisateljica, urednica in publicistka Branka Jurca je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in potem nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, potem internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po drugi svetovni vojni je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica Cicibana, potem pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi ter napisala več uspešnih del, kot so: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. *Posnetek Branka Jurca se je rodila leta 1914 v Koprivi na Krasu.
