Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fran Lipah - odličen oblikovalec ljudske komike * Od šivilje do pesnice * Dama slovenske zabavne glasbe * Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne
Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah je bil med študijem prava na Dunaju med ustanovitelji Preporoda, političnega mesečnika levo usmerjene liberalne projugoslovanske mladine. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican, ob koncu pa se je udeležil bojev za severno mejo. Po vojni je končal še študij na dunajski akademiji za glasbo in gledališko umetnost ter leta 1921 postal član ljubljanske Drame. Kot igralec je bil odličen oblikovalec ljudske komike, Shakespearjevih in Cankarjevih likov ter razumnikov iz ruske dramatike, kot gledališki režiser pa se je najbolj posvetil upodabljanju slovenskih dramskih del. V letih od 1939 do 1943 je za Radio Ljubljana napisal približno šestdeset šaljivih in zajedljivih zgodb z glavnim junakom Nacetom Kapljem. Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah se je rodil pred 130 leti (1892) v Dobrunjah pri Ljubljani.
Pesnica Mija Mijot zaradi revščine ni mogla študirati, zato se je zaposlila kot prodajalka, šivilja in pozneje kot hišna pomočnica, vendar se je z veliko vnemo posvetila samoizobraževanju. Po drugi svetovni vojni je sodelovala pri obnovi kulturnega življenja pri Svetem Ivanu pri Trstu. Že v šolskih letih je pisala v tržaškem svetoívanskem narečju, objavljati pa je začela po vojni v Primorskem dnevniku, Zalivu in v radijskih oddajah v Trstu in Kopru. Izdala je pesniško zbirko »Souze jn smeh«, napisala narečno enodejanko »Slika iz življenja svetoívanskih manderjerjev« ter radijsko igro »Na božjo pot«. *Posnetek Pesnica Mija Mijot se je rodila pred 120 leti (1902) v Trstu.
Legenda naše vokalne zabavne glasbe Marjana Deržaj se je že v otroštvu začela učiti violončelo, z dvanajstimi leti pa je prvič zaigrala in zapela v Gobčevi spevoigri »Kresniček«. Od takrat je bila velika ljubiteljica opere. Na ljubljanskem radiu je prvič nastopila leta 1949 v oddaji »Pokaži, kaj znaš!«. Najprej je nastopala v ljubljanskih klubih, v katerih je pela tuje uspešnice, po avdiciji na ljubljanskem radiu pa se je leta 1956 začela njena dolga in uspešna glasbena pot, ki ji je pozneje upravičeno prinesla naziv »prva dama slovenske popevke«. Leta 1964 je na festivalu na Bledu zmagala s »Poletno nočjo« in ta pesem skladatelja Mojmirja Sepeta in pesnice Elze Budau med najširšim poslušalstvom velja za eno najbolj priljubljenih slovenskih popevk. Odlomek, ki ga bomo slišali je bil posnet leta 1964. *Posnetek Za Radio Slovenija je posnela približno 450 skladb, za Televizijo Slovenija veliko zabavnih oddaj, pesmi v njeni izvedbi pa so izšle na številnih nosilcih zvoka. Leta 1996 je dobila »viktorja«, odličje za življenjsko delo. Marjana Deržaj se je rodila leta 1936 v Ljubljani.
23. maja 1991 so enote mariborske garnizíje Jugoslovanske ljudske armade obkolile 710. učni center Teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru. Pripadniki teritorialne obrambe so v bližini centra pred tem zajeli armadna izvidnika in ju po zaslišanju izpustili. Armadna skupina, ki je obkolila učni center, v katerem je služila vojaški rok prva generacija slovenskih vojakov, je zahtevala izročitev enote, ki je zajela izvidnika. Incident je bil uresničenje generalštabnega sklepa o tem, da bo Jugoslovanska armada sama prišla po nabornike, če napotitve v njene vrste ne bodo zagotovile slovenske oblasti. Grozil je neposreden spopad, a napetost je delno popustila zaradi pogajanj med Armado, Teritorialno obrambo in mariborsko civilno oblastjo. Ta so potekala v prostorih mestne občine Maribor. Pomembno vlogo pri teh pogovorih in umirjanju strasti je imela tedanja mariborska županja Magdalena Tovornik. Med večernim nadaljevanjem pogajanj so armadni specialci aretirali poveljnika Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine Vladimirja Miloševića in njegovega sodelavca Milka Ozmeca. Vojaško sodišče je sicer Miloševića po kratkem sojenju, ki je bilo prava farsa, izpustilo, a ta aretacija je med Mariborčani vzbudila veliko ogorčenje, zato so v bližini učnega centra z živim zidom preprečili premike Jugoslovanske armade, mestne oblasti pa so skoraj vsem vojaškim objektom v mestu izključile telefonsko povezavo in dobavo električne energije.
