Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slovenija pred 30. leti postala 176. članica OZN * Najstarejša doslej znana pisna omemba blejskega gradu * Akademski klub Vesna z bistvom narodnega izročila v likovno umetnost * Začetki Bralne značke
Aprila leta 1011 je kancler Egilbert v Tridentu overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenski škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bilo ime Bleda prvič zapisano v zgodovinskih virih. V nekaj mlajši listini, izdani na današnji dan istega leta, pa je kot “castellum Veldes” prvič omenjen blejski grad, ki ga je Henrik II. skupaj s precejšnjo površino obdelovalne zemlje prav tako podaril briksenskim škofom. Tako ta utrdba nad Blejskim jezerom, o velikosti le-te sicer ni bilo podatkov, a je bila gotovo dosti skromnejša kot današnja, sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh. Grad je bil kar osem stoletij upravno, gospodarsko in kulturno središče briksenske zemljiške posesti, ki so jo imeli še na Tirolskem, Bavarskem in Koroškem. Lastniki, škofje, so grad bolj poredko obiskovali, med sicer najznamenitejšimi obiskovalci pa je bil tudi začetnik slovenske književnosti Primož Trubar. Po podatkih v Narodnem muzeju Slovenije je na blejskem gradu bival 23. in 24. junija leta 1561, ko se je iz pregnanstva v Nemčiji vračal domov na Kranjsko. Gostil ga je grof Herbert Turjaški, tedanji zakupnik gradu, ki je podpiral protestantizem. Blejski grad je od leta 1999 kulturni spomenik državnega pomena, ki si ga vsako leto ogleda približno pol milijona obiskovalcev.
Leta 1903 je skupina na Dunaju študirajočih slovenskih slikarjev ustanovila akademski klub Vesna. To so bili Hinko Smrekar, Maksim Gaspari, Gvido Birolla, Saša Šantel, kipar Svitoslav Peruzzi in hrvaški kipar Ivan Meštrović. Bili so protigermanizacijsko narodno usmerjeni, po umetniški plati pa so delovali skladno z načelom “iz naroda za narod”. Z občutkom za folkloro so v umetnosti skušali zavestno zajeti bistvo narodovega izročila; téme so črpali iz ljudskih pravljic in druge dediščine. Uveljavili so se po večini kot ilustratorji, avtorji razglednic in knjižnih oprem. S takšnim delom so poskrbeli za večjo priljubljenost umetnosti. Ustanovitelji Akademskega kluba Vesna sodijo tudi med utemeljitelje slovenske karikature in likovne satire; pri tem je bil najbolj v ospredju Hinko Smrekar.
Bralno značko sta po češkem zgledu pri nas zasnovala ravnatelj osnovne šole na Prevaljah, pisatelj Leopold Suhodolčan, in profesor slovenščine na tej šoli, Stanko Kotnik. Prvo tekmovanje za Prežihovo bralno značko so razglasili na območju štirih koroških občin v jeseni leta 1960, prve Prežihove bralne značke pa je pisatelj France Bevk 19. mladim bralkam in bralcem podelil na današnji dan leta 1961 v Kotljah. Prežihovi so sledile druge značke, branje zanje pa se je v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja razširilo na vso Slovenijo. Bralna značka je nosilka številnih priznanj, med drugim zlatega reda za zasluge, od marca 2019 pa je Gibanje Bralna značka vpisano v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine.
Predsednik generalne skupščine Organizacije združenih narodov Šamir Šihabi je 22. maja pred 30. leti (1992) malo pred pol enajsto dopoldne po ameriškem času razglasil Republiko Slovenijo za 176. polnopravno članico organizacije, slovensko delegacijo pod vodstvom predsednika Milana Kučana pa so pospremili na sedeže v slovenski klopi med Salomonskimi otoki in Singapurjem v prednjih vrstah kongresne dvorane. Za našo državo so v Združene narode uradno sprejeli še Bosno in Hercegovino ter Hrvaško. Uro pozneje so s posebnim ceremonialom in nagovorom generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Galija pred palačo dvignili zastave treh na novo sprejetih držav. Tako se je za Slovenijo končalo enoletno poosamosvojitveno obdobje dvomov in negotovosti, saj so se ji kot polnopravni članici Organizacije združenih narodov odprla vrata tudi v njene številne organizacije.
