Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Od predsednika Jugoslovanskega predsedstva do predsednika Republike Slovenije * 190 let ljubljanske ubožnice * »Pesem šolske sestre« * Janez Pavel 2. prvič v Sloveniji
Prve oblike ustanov za oskrbo ljudi, ki si z delom niso mogli priskrbeti osnovnih življenjskih potrebščin – ubožnice – so nastale v 12. stoletju, novo obdobje upravljanja in delovanja ubožnic pa se je začelo v 18. stoletju. V večjih ali gospodarsko razvitejših krajih, na primer v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Novem mestu, Krškem, Kropi in Radovljici, so krajevne oblasti pridobile hiše za oskrbo ubogih. V Ljubljani je prva ubožnica začela delovati pred 190-imi leti (1832.). V hiši, ki jo je magistrat najel v Karlovškem predmestju, so imeli ubožni popolno oskrbo, moški in ženske so bili ločeni, oskrbovanci so si morali med seboj pomagati, sami opravljati nekatera hišna dela, prepovedano jim je bilo beračenje po hišah in trgovinah, redno so morali hoditi v cerkev in moliti za dobrotnike. Konec 19. stoletja je mesto Ljubljana na Japljevi cesti zgradilo sodobno ubožnico. Po prvi svetovni vojni so jo obnovili, tako da je lahko sprejela 250 oseb. V njej so dobili brezplačno hrano tudi ubožni dijaki, brezposelni delavci in revne družine.
Pisateljica Lavoslava Turk se je za šolsko sestro šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Šebojganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Koledar Ave Maria. Leta 1974 je objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”. Pisateljica Lavoslava Turk se je rodila leta 1895 v Zadobrovi.
Med 17. in 19. majem leta 1996 se je v Sloveniji mudil papež Janez Pavel 2. Z obiskom je počastil 1250. obletnico krščanstva pri nas. Prvi izmed dveh papeževih obiskov je ostal v spominu tudi po njegovem stavku, izrečenem med srečanjem z mladimi na postojnskem letališču *Posnetek. Prav takrat in tam je Janez Pavel 2. praznoval svoj 76. rojstni dan. Drugi obisk Slovenije, natančneje, Maribora je trajal le pol dneva. To je bilo 19. septembra 1999, ko je razglasil prvega mariborskega škofa Antona Martina Slomška za blaženega.
Politik in državnik Janez Drnovšek je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani, leta 1986 pa je na visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru doktoriral s temo »Mednarodni denarni sklad in Jugoslavija«. Delal je na jugoslovanskem veleposlaništvu v Kairu, bil direktor Ljubljanske banke v Trbovljah, leta 1989 pa je postal član Zveznega zbora jugoslovanske skupščine. Še istega leta je bil neposredno izvoljen v predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Kot kandidat za ta položaj je napisal program v desetih točkah. Med osamosvajanjem Republike Slovenije, razpadanjem Jugoslavije in na brionski mirovni konferenci leta 1991 je uveljavljal dialog in pogajanja ter tako prispeval k predčasnemu umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije. Leta 1992 je postal predsednik Liberalne demokracije Slovenije. Ta je bila pod njegovim vodstvom desetletje največja in najvplivnejša slovenska politična stranka. Istega leta je bil izvoljen za predsednika slovenske vlade; ta položaj je zasedal do leta 2002 z nekajmesečno prekinitvijo v obdobju vlade Andreja Bajuka. Pred 20-imi leti (2002.) je bil izvoljen za predsednika Republike Slovenije, nastopal je v mednarodni politiki s pobudami za reševanje politične krize na Kosovu, humanitarne krize v Darfurju in drugod. *Posnetek Za drugi predsedniški mandat ni kandidiral, saj se je želel posvetiti civilnodružbenemu »Gibanju za pravičnost in razvoj«, ki ga je ustanovil leta 2006. Janez Drnovšek se je rodil leta 1950 v Celju.
