Problematika pomanjkanja kadra se med drugim kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice in premajhnem številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.

Slovenija bi letno potrebovala 5.000 novih strokovnjakov s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, trenutno pa jih izobrazimo le približno 2.000

Problematika pomanjkanja kadra se med drugim kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice in premajhnem številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah. Na vidiku so sicer določene spremembe, pravi Aleš Ojsteršek, Vodja Sektorja za razvoj izobraževanja.

Predvidena je prenova 216-ih učnih načrtov, težišče prenove pa so digitalne in IKT vsebine. Pričakujemo lahko oblikovanje predmetnih strokovnih skupin, cilj pa je, da se prenova zaključi do leta 2025.

Na področju visokega šolstva pa bo treba izboljšati tudi pogoje dela, pravi dekanja ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko Mojca Ciglarič, ki izpostavlja preobremenjenost asistentov in učiteljev, nekonkurenčne plače v primerjavi z gospodarstvom, prostorsko stisko na univerzah in velike skupine študentov na enega pedagoga.

Študentom želimo že med študijem omogočiti sodelovanje z najboljšimi slovenski IKT podjetji. Če jim omogočijo dober položaj na zanimivih delovnih mestih, ki jih bodo pritegnila, takšnih delovnih mest ne bodo iskali v tujini.

 

Jure Čepin