Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu * 500 let poštnih povezav Ljubljane * Eden največjih dramatičnih tenoristov na svetu * Majniška deklaracija 1989
Leta 1522 je avstrijski nadvojvoda Ferdinand ukazal deželnim stanovom in štajerskemu vicedomu ustanovitev poštne zveze med Gradcem in Ljubljano ter Ljubljano in Koroško. Na razvoj pošte v vse bolj javno in stalno ustanovo sta na Slovenskem vplivali turška nevarnost in organizacija obrambe pred Turki. Ta je potrebovala razvoj sistema za obveščanje o smereh gibanja in obsegu turške vojske.
Koroški šolnik in narodni delavec Joško Tischler je leta 1926 na dunajski univerzi doktoriral iz matematike in fizike. Že med študijem se je vključil v delo Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško in bil med soustanovitelji Kluba koroških slovenskih akademikov na Dunaju, leta 1937 pa je prevzel vodenje Slovenske prosvetne zveze. Pozneje so ga zaradi ostrega kritiziranja nacističnega zatiranja slovenskega narodnostnega in kulturnega delovanja kot profesorja kazensko prestavili. Med vojno je bil predsednik pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za slovensko Koroško, po njej pa predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki je zahtevala ustanovitev slovenske gimnazije in učiteljišča ter slovenskih kmetijskih šol. Leta 1957 je postal ravnatelj na novo ustanovljene Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Joško Tischler – rodil se je na današnji dan leta 1902 v Záblatah na Koroškem − se je ves čas zavzemal za jezikovno in narodno enakopravnost koroških Slovencev ter zagovarjal njihovo vsestransko sodelovanje z matičnim narodom.
Tenorist Karlo Košuta je po osnovni šoli v domačem Križu pri Trstu opravil še dva razreda slovenske gimnazije, leta 1948 pa je s starši emigriral v Argentino. Tam je opravljal mizarski poklic, potem pa se je na stričevo prigovarjanje posvetil študiju solopetja. *Posnetek Po osmih letih študija na glasbeni akademiji v Buenos Airesu je leta 1958 začel kariero opernega pevca v znamenitem gledališču Colon. Zaradi svojega izjemno lepega tenorja je kmalu zaslovel z izvajanjem predvsem dramatičnih vlog. Zelo hitro je začel nastopati v svetovnih opernih prestolnicah. *Posnetek V sedemdesetih letih se je vrnil v domači Trst in tam pel glavno vlogo v Othellu. Pozneje je nastopil še nekajkrat in tedaj je najbrž dozorela želja po vrnitvi v domače okolje. V svoj rojstni Križ se je vrnil leta 1980. Umetniška pot pa ga je v sedemdesetih letih pripeljala tudi v Trst na prag rojstne hiše. Tam je pel glavno vlogo v Othellu, ki je ostala njegova najljubša vloga. V tržaškem Verdiju je nato nastopal v glavnih vlogah še leta 1972 in 1975. Takrat je verjetno dozorela njegova velika želja, da se vrne domov. Po mnenju kritike je Karlo Košuta veljal za enega največjih dramatičnih tenoristov na svetu. Leta 1989 je kot Othello nastopil tudi v Ljubljani. Karlo Košuta se je rodil pred 90 leti (1932.) na Križu pri Trstu.
Med prelomne dogodke na poti k slovenski osamosvojitvi in demokratizaciji sodi tudi veliko politično zborovanje na ljubljanskem Kongresnem trgu 8. maja 1989. Pesnik Tone Pavček je na njem prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija. Podpisniki so se z njo zavzeli za demokratično, politično pluralno in samostojno državo slovenskega naroda. Deklaracija je poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za svojo prihodnost ter postavila temelje političnemu programu koalicije Demos.
