Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. Dr. Shé Hawke, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko in projekt SCORE, ki vključuje 10 starih obmorskih mest v Evropi, tudi Piran.
Piran je poleti 2021 postal živi laboratorij, kjer izvajajo projekt SCORE
Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. Dr. Shé Hawke, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko:
"V zahodnem svetu si roke načeloma operemo od 5- do 10-krat na dan in vsakokrat za to porabimo od 4 do 10 litrov vode. V povprečju gre odrasel človek na stranišče 5-krat na dan in za to vsakič porabi od 5 do 10 litrov. Seveda, če imate varčno dvostopenjsko splakovanje, to pomeni, da je manjša količina za splakovanje štiri litre, večja pa okoli osem litrov vode. Standardno povprečje na zahodu je nekje od 50 do 80 litrov na tuširanje ali kopanje, odvisno od infrastrukture."
V okviru projekta SCORE (Smart control of the climate resilience of European coastal cities) razvijajo sistem, ki je trenutno še v prototipni stopnji:
"Imamo že tehnične skice tega, čemur pravimo 'from shower to the sink to the sea' oz. 'od tuša do umivalnika in morja'. Sicer pa v svetu že obstaja, predvsem v japonskih ali singapurskih hotelih lahko to opazite, sistem, ki shranjuje vodo iz umivalnika in jo namenja splakovanju stranišča. Zanimivo, tega niso storili zaradi ekologije, ampak zaradi prihranka prostora. Tako da že obstaja nekaj podjetij po svetu, ki izdelujejo take sisteme."
Sistem umivalnik–stranišče torej ponekod po svetu že poznajo, medtem ko je sistem tuš–stranišče, ki ga razvijajo pri projektu SCORE, unikaten. Piran, ki je s še devetimi drugimi evropskimi obalnimi mesti del projekta, je tako lani poleti postal živi laboratorij, kjer bodo zbirali podatke in v rešitve vključevali tudi javnost oz. civilno družbo.
