Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Bojan Accetto (1922- 2007) utemeljitelj slovenske gerontologije * Pripovedi polne občutkov in sentimentalnega premišljevanja o življenju * Brata Miklavc –pisatelja s Pohorja * Mojster dopisnega šaha
Pisateljica in pesnica Pavlina Pajk se je rodila leta 1854 v Pavíi v Italiji. Obiskovala je uršulinsko samostansko šolo v Gorici in potem več kot dvajset let preživela v Gradcu, Brnu in na Dunaju. Prve pesmi je objavila v mariborski reviji “Zôra”, leta 1878 pa je izdala samostojno zbirko. Pavlina Pajk je napisala tudi šest romanov ter po osem novel in povesti; s takim opusom se takrat ni mogel primerjati opus nobene druge slovenske avtorice. Njene pripovedi so polne občutkov in sentimentalnega premišljevanja o življenju. V središču je ženska s svojo plemenitostjo, vztrajnostjo, pogumom in zlasti ljubeznijo; zakon iz ljubezni je navajala kot največjo vrednoto. Njene povesti in romani so nastajali pod vplivom nemške družinske povesti in slovenski kritiki so do njih zavzeli odklonilno stališče. Literarni zgodovinar Anton Slodnjak je priznal njen pisateljski dar, ki bi se ob razumnem mentorju lahko lepo razvil. France Koblar je pravično presodil pomanjkljivosti in odlike njenega pisanja in priznava: »Kot zastopnica družinske in zlasti ženske povesti si je s svojo vztrajnostjo in precejšnjo oblikovalno močjo utrdila svojevrstno mesto v našem slovstvu.« Pavlina Pajk je veliko prispevala k nastajanju slovenske ženske meščanske povesti in romana.
9. aprila 1863 se je na Órlici pri Ribnici na Pohorju rodil gospodarski in ljudski pisec Filip Miklavc Pohorski. Bil je kmečki sin brez možnosti, da bi dosegel izobrazbo, ki bi presegala tedaj osnovno, vendar je s samoizobraževanjem in študijem češkega jezika ter književnosti dosegel visoko raven razgledanosti. Prevajal je gospodarske prispevke iz češčine, zbiral narodopisno gradivo, se preizkusil v leposlovju in napisal dve izvirni pohorski povesti – »Kamenar« ter »Roža in trn«. Še več je dosegel njegov mlajši brat Peter Miklavc – Podravski, ki je leta 1884 prvi na Slovenskem prevedel povest »Za kruhom« poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza ter aktivno govoril in bral v vseh slovanskih jezikih. Žal zaradi pomanjkanja znanja prevodi niso naleteli na dober odmev v tedanji slovenski strokovni javnosti, pa vendar brata Miklavc z Orlice pri Ribnici na Pohorju veljata za prva pohorska pisatelja.
Zdravnik Bojan Accetto velja za utemeljitelja slovenske in jugoslovanske gerontologie, vede, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje procese staranja. Na ljubljanski medicinski fakulteti je diplomiral leta 1949, doktoriral pa leta 1971. Sprva je delal na interni kliniki Kliničnih bolnišnic v Ljubljani, do leta 1988 pa je na Interni kliniki Trnovo vodil Inštitut za gerontologijo in geriatrijo, ustanovljen na njegovo pobudo. Ta je postal ustanova, namenjena preučevanju, zdravljenju in preprečevanju bolezni, povezanih s starostjo, pa tudi vzgoji zdravnikov in drugih zdravstvenih in nezdravstvenih poklicev za delavce na tem področju. Sicer pa je raziskoval predvsem na področjih tromboze, medicinske rehabilitacije in gerontologije. Bil je tudi profesor za interno medicino na medicinski fakulteti ter za socialno gerontologijo na fakulteti za družbene vede. Med njegovimi pisnimi strokovnimi deli je najpomembnejša knjiga iz leta 1986 z naslovom “Starost in staranje”. Zdravnik Bojan Accetto se je rodil pred 100 leti (1922) v Ljubljani.
Franček Brglez se je med okupacijo vključil v Osvobodilno fronto, po njej pa se je kot novinar zaposlil na Radiu Ljubljana, bil vrsto let urednik v informativnem programu, pozneje pa je delal kot lektor, prevajalec in urednik pri časopisu Komunist. Dolga leta je bil tudi organizacijski sekretar Šahovske zveze Slovenije, deset let podpredsednik Svetovne dopisne šahovske organizacije in mednarodni sodnik. Za dopisni šah se je odločil v začetku 50-ih let prejšnjega stoletja. Po prvih izkušnjah doma se je vključil v mednarodna tekmovanja in dosegel največje uspehe. Leta 1970 je zmagal na 4. evropskem prvenstvu in osvojil naslov mednarodnega mojstra, pet let pozneje pa je postal velemojster. Z jugoslovansko reprezentanco je nastopil na 58-ih mednarodnih turnirjih, bil kapetan slovenske ekipe ter cenjen šahovski poročevalec. Franček Brglez, ki je bil tudi prvi državni prvak samostojne slovenske države v dopisnem šahu, se je rodil pred 100 leti (1922) v Čádramu pri Oplotnici.
