Aktualna tema

Komuniciranje politikov preko družbenih omrežij

Oster politični diskurz na družbenih omrežjih prinaša več pozornosti, hkrati pa škoduje demokraciji

mobitel_twitter
foto: pixabay.com

Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih. Predstojnik oddelka za komunikologijo in vodja centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Dejan Verčič meni, da za to obstaja več razlogov.

"Prvi razlog je, da se izognejo novinarjem in ljudi nagovarjajo neposredno. In zato lahko povedo bistveno več, kot bi sicer lahko povedali in takrat ko si sami to zaželijo povedati. Pa še nobenih vprašanj ne dobivajo. Drug razlog je, da so se tudi ljudje preselili na družbena omrežja in jih je na tradicionalnih vse težje najti oziroma je treba seštevati več različnih medijev. Če pa zgradiš neko svojo skupnost, ki jo lahko nagovarjaš, je to daleč najbolj tako cenovno kot časovno učinkovito. In tretja stvar je, tisti, ki so pametni, to uporabljajo tudi, da pridobijo malo utripa, kako ljudje sprejemajo njihova sporočila, katera sporočila so bolj učinkovita, katera so manj."

Ker so sporočila na družbenih omrežjih kratka, ponekod celo omejena na določeno število znakov, se ob tem postavlja vprašanje, ali so državljani potemtakem dovolj informirani. Po Verčičevem mnenju se večina ljudi odloča za bližnjico, ki jo v tem primeru predstavljajo družbena omrežja, saj si tako hitreje in lažje ustvarijo mnenje.

"Ljudje smo, če grdo rečem, leni, če lepo rečem, ekonomični pri trošenju svoje energije in to za politiko velja enako kot za vsa druga področja življenja. To, da družbena omrežja silijo politike, da so kratki, ni nujno slabo, ker bi to lahko pomenilo tudi, da bi morali bolj premisliti, kaj bodo zapisali. Problem je v tem, da preveč politikov kratkost jemlje kot izgovor za to, da lahko bleknejo, karkoli jim že pade na pamet."

Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan politični diskurz na družbenih omrežjih primerja z otroškimi zmerljivkami.

"Diskurz je precej nizkoten, na trenutke primitiven. Veliko je nekega šopirjenja, hvalisanja, navijaštva. Že sama narava omrežja Twitter nagrajuje odrezavost, agresijo pravzaprav in politiki to s pridom izkoriščajo. Nekaj, kar razvname čustva, obenem tudi poveča vidnost njihovih sporočil."

Na drugi strani je javnost zaradi družbenih omrežij po njegovem mnenju bolj razklana. Ta namreč omogočajo, da vsak lahko pove vsakomur, kar hoče, kar da je spremenilo dinamiko političnega diskurza. Tadej Štrok:

"Sicer je osvobajajoče, da ima politika ali posameznik direkten dostop do javnosti, ampak obenem ne smemo zanemariti vloge tradicionalnih medijev. Mediji so tu z enim razlogom, novinarski poklic bi moral bit plemenit poklic in bi moral nositi ogromno odgovornosti. In to, da politiki gredo mimo tega, mimo medijev kot neke institucije, kot sedme sile in sami govorijo neposredno javnosti brez filtra, je vsekakor problematično."

Politični svetovalec Miloš Čirič meni, da je nižanje diskurza na družbenih omrežjih odraz nižanja ostalih ustaljenih navad v družbi, saj da iščemo najnižji skupni imenovalec. Kratkosti sporočil, ki jih politiki objavijo na družbenih omrežjih, se je treba po njegovem mnenju navaditi. Po njegovem mnenju je oster diskurz mešanica posameznikove osebnosti in svetovanja političnih svetovalcev.

"Bolj kot so ostre te stvari, bolj kot je oster ta konflikt, bolj kot je jasen ta konflikt, bolj se ljudje od tega odmikajo. In seveda potem ostanejo le tisti, ki to sprejemajo – to so pa tisti, ki so bolj naklonjeni eni ali drugi strani."

Sogovorniki poudarjajo, da oster diskurz na družbenih omrežjih lahko posledično negativno vpliva tudi na demokracijo. V prihodnosti nas torej čaka še veliko dilem za razrešit, med drugim tehnična, kako zagotoviti regulacijo družbenih omrežij, in moralna, kako naj vsak posameznik pri sebi razčisti, kakšno obnašanje na spletu se spodobi in kakšno ne.