Politika "levo-desno" mlade odvrača od politične participacije, a mlada generacija bi na prihajajočih državnozborskih volitvah lahko odigrala pomembno vlogo

Politika "levo-desno" mlade odvrača od politične participacije, a mlada generacija bi na prihajajočih državnozborskih volitvah lahko odigrala pomembno vlogo

Politična participacija mladih se na podlagi globalnih trendov povečuje. Kljub temu je zaradi razmeroma majhne številčnosti tega dela volilnega telesa možno, da njihov vpliv ne bo opazen neposredno, temveč posredno z nagovarjanjem starejših. Ali torej lahko posplošeno rečemo, da se ta del volilnega telesa prebuja? Tomaž Deželan z rektorata Univerze v Ljubljani, temu pritrjuje, a vseeno izraža določene dvome.

“Mladi so se prebudili, ampak hkrati bi lahko rekli, da so mladi ves čas budni, samo sprožilci poprej niso bili toliko prisotni, kot so bili mogoče lani tekom referendumske kampanje in se zna zgoditi, da bodo tudi letos.”

Direktor agencije Valicon Andraž Zorko pa meni, da ne gre nujno za prebujanje, temveč da je v tem primeru ključna menjava generacije.

“V preteklih letih je bila volilna udeležba nizka v generaciji, ki ji v marketingu pravimo generacija ‘y’ oziroma ‘milenijci’, in to se zdaj vidi, ko prihajajo še mlajši volivci, da je bila to bolj specifika generacije, ne pa mladosti oziroma starosti kot take. Tako da ta generacija, ki zdaj prihaja, generacija ‘z’, ki se je udeležila tudi referenduma, za njo je značilna višja stopnja politične participacije in tu je ta razlika.”

Tea Jarc iz sindikata Mladi Plus meni, da je delež udeležbe odvisen tudi od tega, ali bodo mladi v volitvah videli smisel. Obdobje pandemije covida-19, ki je bilo za mlade zelo težko, bi v njih lahko spodbudilo jezo, ki bi se odrazila v visoki volilni udeležbi.

“Mladi morajo videti, da volitve lahko nekaj spremenijo, morajo prepoznati, da niso vsi isti in seveda morajo prepoznati neke teme politike mladih, ki bodo torej vplivale na njihovo življenje, zato da bi tem temam, tem politikom dali svoj glas.”

Deželana pri tem skrbi, da bi jih manjša oprijemljivost tematik na državnozborskih volitvah ponovno nekoliko demotivirala.

“Oni ne reagirajo na levo/desno, to je politika njihovih staršev, njihovih dedkov in babic, ne pa politika mladih. Politika levo/desno je nekaj, kar jih odvrača od politike in nekaj, kar oni zavračajo. Torej, politika tematik; ja vode, ne vode, ja okolje, ne okolje, ja privatizacija, ne privatizacija. To so pa tematike, ki imajo tudi zelo jasne posledice in to so tematike, ki jih pa spodbudijo."

Zorko pri tem poudarja, da zaradi manjše številčnosti njihov vpliv ne bo neposreden.

“Znotraj teh mlajših generacij se je aktiviralo kar nekaj civilnih iniciativ, ki so zelo aktivne, ki so nenazadnje dosegle tudi velik preboj in konec koncev tisto osupljivo zmago na referendumu. Poleg tega pa mislim, da so pomembni z vidika vplivanja na starejše generacije. Namreč, ker obstaja vrzel v generaciji y, se je vzpostavil nek medgeneracijski most med generacijo ‘z’ in pa generacijama ‘x’ in ‘boomerji’. Sepravi, med otroki in starši oziroma celo starimi starši.”

Kakšna bo politična angažiranost mladih na državnozborskih volitvah, pa bo verjetno postalo bolj jasno z začetkom uradne volilne kampanje. Več o tematiki v prispevku.

Rene Markič