Čeprav velja Kitajska za napredno svetovno velesilo, je kitajska družba, vzporedno z liberalizacijo in ekonomsko ekspanzijo, pričela krepiti tradicionalne poglede na družbene vloge spolov. Posledice so slab položaj žensk, ekonomsko in družinsko nasilje, odsotnost lastninskih pravic žensk in nemožnost dedovanja, slaba zastopanost žensk v političnem prostoru, pa sporen zakon o poroki, ki ženskam onemogoča svobodno ločitev ter kot je javnosti morda precej bolj znano, t.i. politika enega otroka. Več o položaju žensk, o njihovih reproduktivnih pravicah in upanju, ki ga vzbujajo sodobna gibanja za pravice žensk, v tokratnih Podobah Kitajske, ki jih je pripravila Tita Mayer.
Reproduktivne in ekonomske pravice žensk v rokah oblasti, a upanje vzbujajo sodobna kitajska gibanja za enakost spolov
Čeprav velja Kitajska za napredno svetovno velesilo, se je v tej državi vzporedno z njeno liberalizacijo in ekonomsko ekspanzijo zgodila retradicionalizacija kitajske družbe. Posledice so neenakopraven in slab položaj žensk, ekonomsko in družinsko nasilje, odsotnost lastninskih pravic žensk in nemožnost dedovanja, slaba zastopanost žensk v političnem prostoru in na najvišjih položajih moči v gospodarstvu, pa sporen zakon o poroki, ki ženskam onemogoča svobodno ločitev ter, kot je javnosti morda precej bolj znano, t. i. politika enega otroka, ki je družinam in ženskam več kot tri desetletja prepovedovala imeti več otrok, pri tem pa preferirala rojstva dečkov. Tokratne Podobe Kitajske bodo ob pomoči doc. dr. Maje Veselič z oddelka za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani prinesle vpogled v to, kakšen je položaj žensk in kako napredna in enakopravna je kitajska družba.
