Sledi časa

Argonavti zahodnega Pacifika in Andamanski otočani – 100 let pozneje

Odmevni monografiji, polni dogodivščin, ki razkrivata podobe oddaljenih, čudaških navad in življenj, prežetih z magijo in univerzalnimi mrežami pomenov

Wmalinowski_trobriand_isles_1918
Credit: Wellcome Library, London. Wellcome Images Malinowski na Trobriandskih otokih
foto: commmons.wikimedia.org

Leto 1922 je bilo prelomno za kulturno in socialno antropologijo, vedo, ki se je kar nekaj časa osamosvajala in na načelih etnografskega načina zbiranja podatkov v duhovni in materialni obliki iskala temeljna metodološka izhodišča. Prve etnografske ekskurzije so se na terenih vzhodne Rusije začele že v zgodnjem 18. stoletju, ko so iz stare grščine prevzeli arhaično tujko za besedo etnografija in za namene ukvarjanja z državnimi statistikami tudi prvič uporabili oznako "opisovanje ljudstev". Oblasti je kmalu, v času razsvetljenih imperialnih vladarjev, namreč vse bolj zanimalo, kaj ljudje sploh počnejo in kako bi jih bilo mogoče obdavčiti. Tako se je v 19. stoletju etnografska praksa razvijala v novih kolonialnih kontekstih, saj so kolonialna središča, zato da bi pridobila največ znanja o ljudeh, ob pomoči informatorjev in prevajalcev začela razvijati tako imenovano spontano etnografijo.

V začetku 20. stoletja, pred natanko 100 leti, sta izšli monografiji, ki sta svetu predstavili od nas geografsko oddaljene skupine ljudi in njihove kulture, načine organiziranja življenj, ki lahko delujejo čudaško, vendar bi podobne elemente lahko iskali tudi v naših življenjih. O Argonavtih zahodnega Pacifika Bronislawa Malinowskega – pripoved o podjetnosti in dogodivščinah domačinov v arhipelagih melanezijske Nove Gvineje –, ki so jih pri Založbi Aristej prevedene izdali tudi v slovenščini, in Andamanskih otočanih Alfreda Radcliffa - Browna, tako v oddaji Sledi časa, v kateri bo govor tudi o tem, kaj vse se dogaja v polju kulturne in socialne antropologije danes ter kako se antropologi odzivajo na aktualna vprašanja o staroselcih po svetu in kakšne so zagate znotraj miljeja zahodnega sveta ... Magda Tušar je v oddajo povabila profesorja s Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Rajka Muršiča.

Upanje, da bomo ob pomoči dela strokovnjakov dobili nov uvid v divjaško človečnost, se je pred nami pojavilo kot privid, skoraj takoj pa izginilo. Kajti čeprav ta hip še vedno obstajajo številne avtohtone skupnosti, ki so na voljo za znanstveno preučevanje, pa bo čez generacijo ali dve njihova kultura praktično izginila. (Malinowski, avtorjev predgovor, 1922)