Količine zavrženega tekstila se povečujejo

Tekstilni odpadki so najhitreje naraščajoča vrsta odpadkov v Evropski uniji, zato je odločeno, da bo s prvim januarjem 2025 ločeno zbiranje odpadnega tekstila in oblačil postalo obvezno v vseh državah članicah Evropske unije. V Sloveniji na področju recikliranja odpadnega in dotrajanega tekstila ter oblačil poteka veliko projektov. Povečuje se tudi število trgovin z rabljenimi oblačili in hišnim tekstilom. Kljub temu pa se količine zavrženega tekstila še naprej kopičijo, ti odpadki pa prepogosto končajo med mešanimi komunalnimi odpadki. Bo zaradi evropske regulative kaj drugače?

Sebastjan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, poudarja, da je ločeno zbiranje tekstila v zbirnih centrih komunalnih podjetij že zdaj obvezno.

"Pri odpadnem tekstilu je največji izziv recikliranje tega odpadnega tekstila. Ko imamo sestavljene materiale, ko je nekemu tekstilu dodan še neki umetni material, je to izjemno težko reciklirati. Tehnologija na tem področju še zelo zaostaja."

Mestna občina Ljubljana, javno podjetje Voka Snaga in organizacija Humana so združili moči pri zbiranju odpadnega tekstila na območju Mestne občine Ljubljana. Vanja Fabjan, vodja projektov pri sektorju za zbiranje odpadkov pri Voka Snaga, poudarja, da se številnim dejavnostim navkljub količine zavrženega tekstila povečujejo – tekstilni odpadki so namreč najhitreje naraščajoča vrsta odpadkov v Evropski uniji.

"Zadnji pregled z odpadlimi oblačili so objavili Ekologi brez meja leta 2019, in sicer da smo prebivalci Slovenije v enem letu odvrgli kar 12,3 kilograma oblačil na prebivalca. To pomeni, da imajo oblačila vse krajšo življenjsko dobo predvsem zaradi slabe kakovosti tekstila in načelom hitre mode."

Marko Rozman