Pred zimskimi olimpijskimi igrami v Pekingu smo se spomnili prvega olimpijskega odličja za samostojno Slovenijo. Priborila nam ga je Alenka Dovžan, ena od t. i. "vražjih Slovenk", ki se z nostalgijo in prijetnimi občutki spominja podpore in navijanja sotekmovalcev. Olimpijski duh je bil takrat še pravi. Kaj to pomeni, pa v Petku brez pravila!
Pogovor z olimpijko, ki je neodvisni Sloveniji priborila prvo zimsko olimpijsko medaljo
Pred zimskimi olimpijskimi igrami v Pekingu smo se spomnili prvega zimskega olimpijskega odličja za samostojno Slovenijo. Priborila nam ga je Alenka Dovžan. "Vražja Slovenka" se z nostalgijo in prijetnimi občutki spominja bivanja v olimpijski vasi leta 1994 na Norveškem.
"Sem malo žalostna, da olimpijske igre niso več tisto, kar so bile. Norveška je bila res pravljica. Vsa tekmovanja so bila v krogu 15 km. Olimpijska vas je bila res prava olimpijska vas, kjer smo se športniki tudi družili, kar bi olimpijske igre navsezadnje tudi morale biti."
Za mlado majhno državo so takrat navijali tudi tekmovalci drugih dežel. Alenka pove, da med njimi izstopa "takrat je bil še princ Albert monaški, zdaj že knez".
"Je navijal za nas, smo veliko debatirali. Je rekel, da spremlja majhne države, ker je tudi sam iz majhne države. On je takrat v bobu nastopal. To so igre. Da se tudi športniki družimo, drug drugega gledamo, drug za drugega navijamo. Zdaj tega tako rekoč ni več. Zelo si želim, da ne bi samo kapital krojil olimpijskih iger."
