Ljudje od nekdaj radi pripovedujemo zgodbe. In radi jih poslušamo. Pravljice niso čarobne le za otroke, tudi odrasli radi prisluhnemo pripovedkam na njihovem dolgem potovanju iz roda v rod. Nekoč so šle od ust do ust, potem so jih začeli zapisovati in zapisane so se ohranile vse do danes, ko je pripovedovanje postalo redko darilo, ki ga smo ga v svetu, prežetem s tehnologijo, komaj še kdaj deležni v živo. Pripovedovanje zbrani druščini ob krušni peči ali ob živem ognju sredi narave je bolj kot ne le še nostalgični spomin. Ko pravljice beremo otrokom, se spomnimo tudi svojega otroštva. Vsak izmed nas ima najljubšo, in le redkokdo se ne spominja vseh zgodb , ki so mu v rosnih letih razburkale domišljijo, ga uspavale ali pa navdale z grozo, saj so mnoge pripovedke prežete s hudobci, kruto gosposko, nadnaravnimi pojavi in mnogimi težkimi preizkušnjami njihovih junakinj in junakov. A po pravilu se vedno vse dobro izteče. Resnica in pravica slavita, dobro zmaga. In tudi v žalostnih zaključkih je zmeraj kanec upanja.
Slovenske narodne pravljice so pravi zaklad vseh mogočih peripetij in poučnih razpletov, skoznje nas nagovarjajo mitološka bitja, h katerim bi se človek še danes mnogokrat z veseljem zatekel po pomoč. V poznih nočnih urah bomo obudili spomin nanje, nekatere tudi prebrali. Večer bo pospremila čudovita slovenska glasba, ki izvira iz ljudskih pesmi, jih obuja v življenje, ali pa povsem na novo interpretira in jo je izbrala glasbena urednica Teja Klobčar. K sodelovanju so toplo vabljeni tudi poslušalke in poslušalci, da z nami delijo svoje pravljične spomine.
Pravljice in spomini nanje z voditeljico Nado Vodušek in spomini poslušalk ter poslušalcev.
Ljudje od nekdaj radi pripovedujemo zgodbe. In radi jih poslušamo. Pravljice niso čarobne le za otroke, tudi odrasli radi prisluhnemo pripovedkam na njihovem dolgem potovanju iz roda v rod. Nekoč so šle od ust do ust, potem so jih začeli zapisovati in zapisane so se ohranile vse do danes, ko je pripovedovanje postalo redko darilo, ki ga smo ga v svetu, prežetem s tehnologijo, komaj še kdaj deležni v živo. Pripovedovanje zbrani druščini ob krušni peči ali ob živem ognju sredi narave je bolj kot ne le še nostalgični spomin. Ko pravljice beremo otrokom, se spomnimo tudi svojega otroštva. Vsak izmed nas ima najljubšo, in le redkokdo se ne spominja vseh zgodb , ki so mu v rosnih letih razburkale domišljijo, ga uspavale ali pa navdale z grozo, saj so mnoge pripovedke prežete s hudobci, kruto gosposko, nadnaravnimi pojavi in mnogimi težkimi preizkušnjami njihovih junakinj in junakov. A po pravilu se vedno vse dobro izteče. Resnica in pravica slavita, dobro zmaga. In tudi v žalostnih zaključkih je zmeraj kanec upanja.
Slovenske narodne pravljice so pravi zaklad vseh mogočih peripetij in poučnih razpletov, skoznje nas nagovarjajo mitološka bitja, h katerim bi se človek še danes mnogokrat z veseljem zatekel po pomoč. V poznih nočnih urah bomo obudili spomin nanje, nekatere tudi prebrali. Večer bo pospremila čudovita slovenska glasba, ki izvira iz ljudskih pesmi, jih obuja v življenje, ali pa povsem na novo interpretira in jo je izbrala glasbena urednica Teja Klobčar. K sodelovanju so toplo vabljeni tudi poslušalke in poslušalci, da z nami delijo svoje pravljične spomine.
