Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
140 let od najdbe Vaške situle * Prior pleterskih kartuzijanov * Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu * Znanstvenik širokih matematičnih obzorij
Leta 1881 se je v Temišvaru v Romuniji rodil Josip Edgar Leopold, poznejši prior v samostanu Pleterje na Dolenjskem. Po maturi v Zagrebu je v Rimu študiral teologijo in leta 1905 doktoriral iz filozofije in teologije. Po vrnitvi je služboval v Zagrebu. Med prvo svetovno vojno je bil kurat na ruski in italijanski fronti. Leta 1923 je v Pleterjah stopil v kartuzijanski red; pozneje je bil tam prior kar 35 let. Nemški nacisti so ga zaradi sodelovanja s partizani zaprli. Po posredovanju iz Vatikana ni bil usmrčen, pač pa konfiniran v kartuzijo pri Bellunu v Italiji. Po koncu vojne se je vrnil v Pleterje in se v politično zaostrenih razmerah med Cerkvijo in državo trudil za izboljšanje njunih odnosov; tudi zaradi njegovega prizadevanja so bila leta 1960 urejena nekatera do tedaj odprta vprašanja.
17. januarja pred 140. leti je ljubitelj starinoslovja in kmet Janez Grilc s Klénika na svoji njivi nad Vačami izkopal bronasto vederce; pozneje je dobilo ime Vaška situla. Nekaj manj kot 24 cm visoka umetnina iz brona je najverjetneje nastala na prelomu iz 6. v 5. stoletje pred našim štetjem in odseva tradicionalne vplive sredozemskega sveta. Neznani umetnik si jo je zamislil kot epski spev, na katerem so predstavljeni prizori sprevoda, daritvenega obreda in živali.
Danes je situla, ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani, eden najdragocenejših ostankov preteklosti na slovenskem ozemlju in sodi med dobro desetino najboljših situl v svetovnem merilu. Na samem vrhu sta samo dve – situla iz Vač in iz Certose v Italiji, vendar po mnenju strokovnjakov situla iz Vač po čistosti kompozicije presega tisto iz Certose, ki jo hrani Arheološki muzej v Bologni.
Kmetijski strokovnjak Tone Bantan je napisal prvo slovensko strokovno knjigo o kmetijskem strojništvu. Kmetijsko šolo v Mariboru je končal pred drugo svetovno vojno, po njej pa je diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Delal je pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani in vodil kmetijsko zadrugo v Trbovljah, posvečal pa se je predvsem posodabljanju kmetijske proizvodnje. Njegova knjiga “Kmetijski stroji in orodja” je pomembna tudi zaradi izvirnega strokovnega izrazoslovja. Tone Bantan se je rodil leta 1909 na Marnem pri Dolu pri Hrastniku.
Leta 1918 se je v Opčinah pri Trstu rodil matematik Ivan Vidav. S starši se je kot dvoletni otrok preselil v Maribor in tam obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. Leta 1941 je diplomiral na Univerzi v Ljubljani, istega leta pa je bil tudi promoviran za doktorja filozofije. *Posnetek Še kot dodiplomski študent je presenetil z izvirno rešitvijo Kleinove naloge o Fuchovi diferencialni enačbi s petimi oz. šestimi singularnimi točkami. V šestdesetih letih 20. stoletja se je ukvarjal z uporabo metod funkcionalne analize v fiziki, predvsem za reševanje Boltzmannove enačbe pa je leta 1970 prejel Kidričevo nagrado, takratno najvišje republiško znanstveno priznanje. Njegovi doktorandi akademika prof. dr. Ivana Vidava opisujejo kot skromnega in plemenitega človeka, ki je sogovornika zmeraj spoštljivo in pazljivo poslušal, a je bil nesporno véliki profesor.
