Marsikdo z njim potuje dnevno na delovno mesto, v šolo, na fakulteto ali po opravkih. Potovanje z vlakom je udobnom, poceni in ekološko. Potovati z vlakom je trajnostno. Po podatkih Evropske komisije predstavlja železniški promet manj kot odstotek emisij toplogrednih plinov iz prometa, medtem ko cestni promet kar 72 %. Sliši se idealno. Kaj pa točnost in sama kredibilnost voznega reda? Zadnje mesece pogosto poslušamo komentarje o zamudah v potniškem prometu. Razlog za velike zamude so gradbena dela na železniških prograh.

Železniški promet predstavlja manj kot odstotek emisij toplogrednih plinov iz prometa, cestni promet pa kar 72 odstotkov

Marsikdo z njim potuje dnevno na delovno mesto, v šolo, na fakulteto ali po opravkih. Potovanje z vlakom je udobno, poceni in ekološko. Potovati z vlakom je trajnostno. Po podatkih Evropske komisije predstavlja železniški promet manj kot odstotek emisij toplogrednih plinov iz prometa, cestni promet pa kar 72 odstotkov. Sliši se idealno. Kaj pa točnost in sama kredibilnost voznega reda? Zadnje mesece pogosto poslušamo komentarje o zamudah v potniškem prometu. Razlog za velike zamude so gradbena dela na železniških prograh.

Ob preletu voznega reda na spletni strani Slovenskih železnic je iskalec informacij pogosto priča seznamu zamud. Na progi proti Štajerski ali proti Primorski zaradi gradbenih del namesto vlaka vozi avtobus. Torej je potreben prestop na avtobus in marsikoga to moti, saj konkretno podaljša čas potovanja.

Primož Kokalj iz Potniškega prometa pri Slovenskih železnicah poudarja, da je začel veljati nov vozni red, ki prinaša nekaj novosti tako v notranjem kot v mednarodnem potniškem prometu.

"Večjih zamud v nadaljnjih mesecih naj ne bi bilo. Hkrati bi se opravičil vsem potnikom za zamude in jih hkrati prosil, da do sredine prihodnjega leta še malo počakajo. Zamudam se nikakor ne bomo mogli izogniti. S posodabljanjem tirov in novimi vlaki širimo ponudbo, udobnost in delno dvigamo hitrost vlakov."

Dejan Jurkovič, vodja sektorja za investicije v železnice pri Direkciji za infrastrukturo, poudarja, da moramo, če hočemo imeti sodobno električno infrastrukturo, vanjo vlagati in jo posodabljati.

"V izvedbi je nadgradnja proge Ljubljana–Divača. V tem trenutku potekajo dela na odseku Ljubljana–Brezovica in sama prepustnost prometa na tem odseku ne bo nič spremenjena do sredine prihodnjega leta. Jeseni pa nadaljujemo delo na območju Preserja in Borovnice. Na štajerski progi smo delo končali. S prihodnjim letom pa se začenjajo dela tudi na ljubljanski železniški postaji."

 

Marko Rozman