Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva stavka v socialistični Jugoslaviji * Narodni buditelj in gospodarstvenik iz Savinjske doline * Podpornica začetkov smučanja na Gorenjskem * Nedeljiva celota knjižnega besedila in ilustracije
Leta 1838 se je v Žalcu rodil hmeljar in politik Janez Hausenbichler. Kot medičar se je štiri leta izpopolnjeval v tujini, po vrnitvi pa je prevzel očetovo gostilno, ki je postala središče naprednega življenja v Savinjski dolini. Bil je soustanovitelj Narodne čitalnice, pobudnik in ustanovitelj prostovoljne gasilske čete v Žalcu, Savinjske posojilnice in Dirkalnega društva ter eden prvih gojiteljev hmelja na tem območju. V času razgibanega slovenskega narodnega prebujanja, ko so Slovenci od avstro-ogrske monarhije zahtevali svoje narodnostne pravice, je 6. septembra leta 1868 organiziral v Žalcu drugi slovenski narodni tabor. Po Janezu Hausenbichlerju se je imenovala tudi prva planinska koča na Mrzlici, ki so jo slovesno odprli leta 1899.
V zgodovini našega smučarskega športa ima posebno mesto vzgojiteljica smučarjev in večkratna državna prvakinja Minca Rabič. S svojim delom in zgledom je odločilno pripomogla k širjenju športnega smučanja na Gorenjskem, v letih 1925, 1926 in 1927 pa je bila tudi državna prvakinja v teku na smučeh. Ko je zaradi bolezni nehala tekmovati, je pomagala mlajšim; med njenimi učenci so bili tudi olimpijca Karl Klančnik in Gustl Jakopič ter legendarni smučarski skakalec Janez Polda. Kot učiteljica na Dovjem je začela zimsko telovadbo v naravi, na smučeh. Zato je bila klicana na glavarstvo v Ljubljano, vendar jih je prepričala, da je boljše gibanje na svežem zraku kot v neprimerni in zatohli telovadnici. Ko se je leta 1927 v Ratečah začela smučarska skakalna šola, je Minca Rabič osebno poravnala vse stroške za skakalnega učitelja, za več kot 40 otrok in še za vzgojitelja, da je pazil nanje. Športna vzgojiteljica Minca Rabič se je rodila leta 1904 v Mojstrani.
Akademski slikar Milan Bizovičar je leta 1949 diplomiral na akademiji za likovne umetnosti v Ljubljani in nato nadaljeval študij na specialni šoli za slikarstvo pri Gabrijelu Stupici. Kljub zelo obetajočemu slikanju v olju, temperi in akvarelu ter grafiki je skoraj vsa svoja ustvarjalna leta posvetil knjižni ilustraciji. *Posnetek Pri tem je besedilo, ilustracije in opremo povezal v nedeljivo celoto. Ilustriral je več kot sto knjig, med njimi Prežihove Solzice, Kovačičevega Možička med dimniki, izbrana dela Josipa Jurčiča, Levstikovo Najdihojco in Kosmačevega Tantadruja. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen z Levstikovo nagrado, na 6. bienalu slovenske ilustracije leta 2004 pa je dobil nagrado za življenjsko delo. Milan Bizovičar se je rodil na današnji dan leta 1927 v Ljubljani.
Leta 1958 se je začela tridnevna prva organizirana in množična stavka v socialistični Jugoslaviji. Organiziralo jo je približno 4000 rudarjev v rudniku Trbovlje-Hrastnik, tretji -zadnji- dan pa so se jim solidarno pridružili še rudarji zagorskega rudnika. Njen izbruh je oblast tako šokiral, da se sploh ni dovolj resno poglobila v njene vzroke, ki so bili posledica centralistično določenih cen premoga brez upoštevanja vrste lokalnih okoliščin, anarhičnih razmer pri plačah in slabe trgovske oskrbe. S stavkajočimi se je pogajal sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko. Rudarji so mu povedali, da ne gre za klasično stavko, ampak za demonstracije proti birokraciji in gospodarskemu sistemu. Postavili so tudi več sindikalnih zahtev o delitvi nagrad, obleke in obutve, znižanju cen hrane in podobnem. Ko je zvezna administracija odobrila višjo ceno premoga in večji delež rudniku pri dobičku, so rudarji prišli iz jam.
