Vinska trta, ki je preživela štiri stoletja * Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela * Knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi * Mnenje Badinterjev komisije in mednarodno priznanje Slovenije
Porodničar in kirurg Anton Makovic je medicino študiral na Dunaju in se strokovno posvetil porodništvu, po vrnitvi v Ljubljano pa je služboval kot mestni kirurg ter – kot so rekli – svobodni magister porodničarske umetnosti in glavni organizator porodniške službe na Kranjskem. Leta 1782 je po porodniški knjigi za babice nemškega zdravnika Steidla pripravil nemško-slovensko izdajo tega dela, ki velja za prvo medicinsko strokovno delo pri nas. Bil je prvi slovenski strokovni učitelj, ki je slovenščino uporabljal pri strokovnem študiju. Pomembni so bili tudi njegovi tečaji za babice. Makovic je sodeloval pri prvi sodobni slovenski gledališki predstavi, komediji Županova Micka, ki je bila ljubiteljsko izvedena na odru Stanovskega gledališča; po Richterjevi veseloigri jo je napisal njegov svak Anton Tomaž Linhart. Porodničar in kirurg Anton Makovic se je rodil leta 1750 v Kostanjevici na Krki.
Filozof Ivan Žmavc je najprej študiral teologijo na Germaniki v Rimu, potem pa filozofijo, matematiko, fiziko in naravoslovje v Gradcu in Pragi. Tam je leta 1898 doktoriral iz filozofije in naravoslovja ter se kot knjižničar zaposlil v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Po preučevanju zahodnoevropskega knjižničarstva se je zavzemal za notranjo preureditev znanstvenih knjižnic, tehnično posodobitev in zlasti upravljanje po ekonomskih načelih. Obravnaval je tudi gospodarsko, socialno in kulturno življenje, uvajal vanj naravoslovne metode in tako oblikoval sociotehniko kot svojo različico sociologije. Objavljal je pretežno v čeških in nemških časopisih, še najmanj v slovenskih, zato ga imajo Čehi za svojega sociologa in filozofa. Njegov vpliv na Slovenskem je bil predvsem v smislu energetizma viden pri naših naravoslovcih, predvsem pri Zarniku in Seidlu. Z njegovo filozofijo je polemiziral Aleš Ušeničnik, ki mu je polemika služila predvsem zato, da je zavrnil filozofijo evolucionizma in sodobnega naravoslovnega materializma. Ivan Žmavc se je rodil leta 1871 v Slógonskem pri Brežicah.
Danes mineva 50 let od ugotovitve starosti vinske trte modre kavčine ali žametne črnine, ki raste v starem mestnem jedru ob Dravi v Mariboru. 11. januarja 1972 je profesor doktor Rihard Erker s Fakultete za gozdarstvo Univerze v Ljubljani z metodo sondaže in s pomočjo izvrtka in mikroskopskega štetja letnic ugotovili, da je bila trta tedaj stara od 350 do 400 let. Povsem natančnih podatkov s to metodo ni bilo mogoče dobiti, saj je sredica trtinega debla strohnela, vendar naj bi odmrli del ne po Erkerjevi oceni ne predstavljal življenjskega obdobja, daljšega od 50 let. Ugotovljena starost vinske trte se sklada s slikovnima upodobitvama Maribora iz leta 1657 in leta 1681, ki sta shranjeni v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu in v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Obe sliki namreč prikazujeta staro trto na brajdi pročelja hiše v Vojašniški ulici 8, ki je bila po arhivskih podatkih sezidana leta 1550. Ob ugotavljanju starosti je bil navzoč tudi naravovarstvenik Mirko Šoštarič, ki je trto evidentiral in ovrednotil že leta 1965.
Za samostojnost in mednarodno priznanje Slovenije je pomembno mnenje Badinterjeve komisije št. 7, izdano 11. januarja pred 30. leti (1992). V njem je arbitražna komisija ugotovila, da je Slovenija izvedla plebiscit, na katerem se je več kot 88 % volivcev odločilo za samostojnost republike in je, po tem ko ni prišlo do soglasja glede sprememb ureditve skupne države Jugoslavije, razglasila samostojnost. Nadalje je potrdila, da se je Slovenija z Deklaracijo o neodvisnosti zavezala spoštovati določbe Ustanovne listine OZN, Helsinške sklepne listine in Pariške listine ter da njena ustava zagotavlja spoštovanje mednarodnega prava in mednarodnih pogodb, hkrati pa spoštovanje človekovih pravic, tudi pravic etničnih in narodnih skupin in manjšin. Upoštevaje navedeno je komisija podala mnenje, »da Republika Slovenija izpolnjuje vse pogoje iz Smernice za priznanje novih držav v Vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi ter Deklaracije o Jugoslaviji«. Na tej podlagi je štiri dni pozneje sledilo priznanje Slovenije kot samostojne države s strani držav Evropske skupnosti. Arbitražna komisija Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji je v mnenju tudi ocenila, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije.
