Na današnji dan

10. januar

Carl Ghega (1802-1860) je k nam pripeljal prvi vlak * Brezobrestna posojila za obnovo vinogradov * Neutrudno delo za slepe in slabovidne * Več kot dva tisoč zapisov za glasbenonarodopisni inštitut

10_Ghega1
Carl Ghega je bil upodobljen na bankovcu za 20 avstrijskih šilingov
foto: wikipedia.org

Prometni in gradbeni strokovnjak albanskega rodu Carl Ghega je bil eden najpomembnejših načrtovalcev železniškega omrežja v habsburški monarhiji. Rodil se je na današnji dan pred 220 leti v Benetkah. Po izobrazbi je bil doktor matematike in filozofije. Kot vodja gradnje železniškega omrežja po avstrijskih deželah je vodil in nadzoroval tudi gradnjo južne železnice. V štiridesetih in petdesetih letih devetnajstega stoletja je premagal njen najzahtevnejši odsek - prehod čez semmerinški prelaz. S tem se je uvrstil med vodilne strokovnjake za gorske železnice na svetu. Med njegova večja dela sodita leta 1861 zasuti pesniški viadukt in med drugo svetovno vojno porušeni borovniški viadukt. Med študijskim bivanjem v ZDA se je seznanil tudi z gradnjo mostov po sistemu Howe in na ta način je zgradil tudi prvi železniški most čez Dravo v Mariboru. Carl Ghega je 5. maja 1846 osebno pripeljal prvo lokomotivo na slovensko ozemlje.

Vinogradniški strokovnjak Anton Puklavec se je rodil pred 150. leti v Vitanu pri Središču ob Dravi. Po študiju kmetijstva v Klosterneuburgu pri Dunaju je pri štajerskem deželnem odboru skrbel za ustanavljanje tako imenovanih vzornih trtnih nasadov, trsnic in matičnih nasadov ameriških podlag za pridelovanje cepljenk potrebnih za obnovo po trtni uši opustošenih vinogradov. Kot kasnejši deželni nadzornik je omogočil, da so številni vinogradniki za obnovo svojih vinogradov dobili brezobrestna državna posojila. Po letu 1918 je pomagal ustanoviti vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo s sedežem v Mariboru, ki je pod njegovim predsedstvom leta 1921 na 1. ljubljanskem velesejmu pripravil odmevno vinarsko razstavo.

Pred 140. leti se je v Kranju rodila učiteljica in ustanoviteljica ustanov za slepe Minka Skaberne. Končala je ljubljansko učiteljišče ter poučevala na ljubljanskih šolah. Leta 1911 se je na Dunaju udeležila tečaja za pouk slepih, in ta je zaznamoval njeno nadaljnjo pot. Med prvo svetovno vojno je v okviru društva Dobrodelnost odšla v zavod za slepe v Gradec. Po vrnitvi je začela uresničevati svojo zamisel o ustanovitvi Knjižnice za slepe. Organizirala je šesttedenski tečaj za pisanje in branje braillove pisave. Napisala je tudi knjižici Skrb za slepce in Vzgoja slepcev. Po drugi svetovni vojni je bila ustanovljena Braillova knjižnica v Ljubljani, kjer so pod njenim vodstvom prepisovali in izposojali knjige v brajici slepim po vsej Sloveniji. Po Minki Skaberne se imenuje knjižnica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije v Ljubljani.

Operne pevke Tončke Marolt se danes spominjamo predvsem kot zbirateljice ljudskih pesmi in plesov. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1913 je dve leti poučevala, nato pa študirala solopetje in klavir. Leta 1936 se je poročila s Francetom Maroltom vodjo Folklornega inštituta v Ljubljani in se tudi sama začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Za glasbenonarodopisni inštitut je prispevala približno dva tisoč zapisov, številne pesmi je priredila za glas s spremljavo, plesne melodije pa za razne godčevske sestave. Tako je pripovedovala o svojem terenskem delu. *Posnetek V letih od 1948 do 1974 je bila glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine “France Marolt” in je kot mentorica pomagala pri delu številnih podeželskih plesnih skupin. Tončka Marolt se je rodila leta 1894 v Špitaliču.