Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pred 80 leti je Cleveland dobil župana slovenskega rodu * Novo leto – novi koledar * Teolog iz Metave pri Mariboru - rektor Karlove univerze v Pragi * Ko je Ljubljana “zažarela v električni svetlobi”.

Časovno štetje je kronološka delitev časa na dneve, mesece in leta. Tako je omogočena določitev zaporedja zgodovinskih dogodkov in njihove morebitne pomenske zveze. Mera za dan je polni zasuk Zemlje – Sončev dan, ki je dolg 24 ur. Ker pa niti leto niti mesec nista mnogokratnik Sončevih dni, so nastale razlike. To je skušal urediti Julij Cezar leta 46 pred našim štetjem. Svetoval mu je grški astronom Sosigen iz Aleksandrije. Začetek leta je določil 1. januarja namesto 1. marca. Ta koledar pa je reformiral papež Gregor Trinajsti leta 1582 tako, da je četrtku, 4. oktobru 1582, sledil petek, 15. oktober. Koledarsko leto pa je skrajšal. Ta način računanja časa so sprejeli skoraj po vsem svetu, v začetku predvsem v katoliških deželah, v pravoslavnih pa se je zadržal julijanski koledar. *Posnetek Pravi zgodovinar dr. Janez Marolt, upokojeni predavatelj zgodovine starega vzhoda in antične zgodovine na filozofski fakulteti v Mariboru in medicinske latinske terminologije na medicinski fakulteti v Ljubljani.

Teolog, filozof in cerkveni zgodovinar Gašper Rojko se je rodil leta 1744 v Metavi pri Mariboru. Študiral je v Gradcu in na Dunaju ter nato kot kaplan služboval v Selnici ob Dravi in Svečini. Od leta 1774 je na graški univerzi predaval cerkveno zgodovino, ta predmet pa je osem let pozneje na povabilo cesarja Jožefa Drugega začel predavati v Pragi. Na prehodu iz 18. v 19. stoletje se je tam posvečal cerkvenemu pravu. Cesar Franc Prvi ga je imenoval na visok položaj gubernialnega svetnika češke dežele. Leta 1797 pa ga je praška univerza izbrala za rektorja. Gašper Rojko se je zapisal v češko zgodovino predvsem s knjigo o zgodovini Konstanškega koncila, v kateri je naklonjeno pisal o verskem reformatorju Janu Husu. Ta je bil na začetku 15. stoletja prav tako rektor Karlove univerze v Pragi in pozneje zaradi kritike zanemarjanja vrednot Katoliške cerkve tistega časa v Konstanci kot krivoverec sežgan na grmadi. To obdobje je za nacionalni spomin velikega pomena, saj 6. julij – dan usmrtitve Jana Husa, na Češkem slavijo kot državni praznik. Teolog, filozof in cerkveni zgodovinar Gašper Rojko je bil nazadnje stolni prošt pri cerkvi Vseh svetnikov v Pragi. Umrl je leta 1819 in je pokopan na danes opuščenem pokopališču Malostransky hrbitov – Mala četrt – v praškem okraju Smichov.

Spomladi leta 1897 so začeli v Slomškovi ulici v Ljubljani graditi mestno elektrarno, na današnji dan leta 1898 pa je mesto “zažarelo v električni svetlobi”. Javne trge in ulice je v začetku osvetljevalo 794 žarnic in 48 obločnic. Električno luč so napeljali tudi v več javnih poslopij. Sprva je imela elektrarna le malo zasebnih odjemalcev, saj so ljudje z nezaupanjem gledali na to novost. Vendar je elektrifikacija Ljubljane počasi napredovala in čez leto dni je bilo že 148 odjemalcev s približno 6.500 žarnicami in ducatom elektromotorjev. Mestna elektrarna ljubljanska je delovala vse do 60-ih let prejšnjega stoletja; takrat je njeno vlogo prevzela toplarna v Mostah. Leta 1988 so prvo ljubljansko elektrarno razglasili za tehniški spomenik, zdaj pa imajo v njej prostore umetniške dejavnosti.

Med ameriškimi politiki slovenskega rodu velja za najpomembnejšega Frank J. Lausche, ki se je rodil v Clevelandu leta 1895. Njegova starša Lojze Lovše in Francka Milavec sta bila doma iz Hinj pri Žužemberku in Dvorske vasi pri Velikih Laščah. Frank se je šolal v slovenski šoli župnije Sv. Vida v Clevelandu, pozneje pa je ob delu študiral pravo. Postal je odvetnik in se je kmalu podal v politiko. Novembra 1941 je bil izvoljen za župana Clevelanda, mesta, kjer je svoj dom našlo na desettisoče Slovencev in je včasih veljal za tretje največje slovensko mesto na svetu – za Trstom in Ljubljano. Svoj mandat je nastopil prvi dan novega leta 1942 in tako postal prvi slovenski župan Clevelanda. *Posnetek Pravi zgodovinar dr. Matjaž Klemenčič. Še to. Lovše je kot član demokratske stranke pred uspešnim naskokom na županski stolček oblikoval koalicijo različnih etničnih skupin – t. i. svetovljanske demokrate (cosmopolitan Democrats). Na volitvah, ki so sledile, je s takšno podporo zbral kar 71 odstotkov glasov prebivalcev Clevelanda. Že čez štiri leta je postal guverner zvezne države Ohio in pozneje še član zveznega senata Združenih držav Amerike.

Stane Kocutar