Začnimo spoznavanje naše današnje gostje Marije Imperl nekoliko drugače. Leta 2012 je sodelovala pri projektu Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam. Ta projekt je nastal ob sodelovanju Andragoškega centra Slovenije, bil je samostojen projekt, s katerim so hoteli povezati vseh šest posavskih občin. Njegov glavni cilj so bili pogovori o gozdu, kakšen je, kakšna so rastišča in kakšna drevesa ima naš gozd, po drugi strani pa tudi spoznavanje gozdnih sadežev, kako so jih včasih uporabljali v kulinariki. Po tretji strani so gozd obravnavali kot prostor, kjer bivajo zgodbe, kjer vlada izjemna biotska pestrost živali in rastlin. Hkrati niso pozabili na dialog med lastniki gozdnih parcel, lokalno skupnostjo, upravljavci gozda in obiskovalci. Ob tem so pozornost namenili tudi mladim in so zanje napisali bonton o vedenju v gozdu, dodali pravljico in bogate ilustracije. Knjigo so potem brezplačno razdelili v vse vrtce, osnovne šole. Poleg tega so v vsaki izmed šestih občin ustanovili študijske krožke in vanje povabili vse od gospodinj, lastnikov in upravljavcev gozda, lokalnih oblasti, društev in drugih. Ta uvod že kaže, kaj zaznamuje Marijo Imperl, to so: ideje, gozd, prostovoljstvo, povezovalnost in še marsikaj, to pa bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi.
Parada Študijski krožki
foto: Marija Imperl
Ko ti kdo reče, da ima v življenju ne samo eno, ampak veliko sreč, to vzbudi zanimanje, kako je to mogoče, ko pa ljudje po večini tarnamo nad življenjskimi okoliščinami, v katerih smo se znašli. Da ima veliko sreč, pove Marija Imperl, ki pravi, da to pomeni, da se je znala vedno nekako "znajti" in iz tega izluščiti tisto najboljše, to deliti z drugimi in pri tem se je počutila odlično.
Marija Imperl je odraščala na podeželju, doma so imeli kmetijo, žago, mlin in kovačnico. Vedno so veliko delali, k njim so prihajali zelo različni ljudje.
Avgust 1957
foto: Marija Imperl
"Vesela sem, da sem odraščala na podeželju. Že od malih nog sem povezana z naravo in z ljudmi, ki so prihajali v moje življenje. Imela sem srečo, da sem vedno znova srečevala zanimive in zelo različne ljudi, od katerih sem se učila odnosov in povezanosti z naravo in vsemi dobrinami, ki jih ponuja ljudem. Še danes slišim zvoke potoka, ki je pritekal na našo žago in v mlin, ko obiščem kakšno kovačijo me obide občutek topline in domačnosti. Odraščala sem med otroki, ki so prihajali k nam na domačijo, in srkala modrosti in znanja starejših klenih ljudi. Od tu najbrž izvira tudi moja ljubezen do narave in sočloveka, ki se kaže v paradigmi vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega povezovanja. Zame so v življenju najpomembnejši odnosi: odnos do sebe, do drugih in do narave." (vir: Posavski Obzornik)
November 1960
foto: Marija Imperl
Otroštvo
foto: Marija Imperl
Marija Imperl si je zgodaj ustvarila družino.
Marija s svojo drugo hčerko Katko, junij, 1981.
foto: Marija Imperl
Z očetom in hčerkama ob dnevu odprtih vrat Muflon, Radeče, 1985
foto: Marija Imperl
Marija Imperl se je najprej zaposlila v Tovarni papirja Radeče, kjer je opravljala vrsto odgovornih nalog. Pozneje pa se je usmerila v kulturo, turizem, rekreacijo, kar nima povsem neposredne povezave z ekonomijo, čeprav je vse skupaj zelo prepleteno.
Svečana seja delavskega sveta papirnice Radeče
foto: Marija Imperl
Marija Imperl kot vodja prodaje Muflon na sejmu v Beogradu
foto: Marija Imperl
Srečanje papirničarjev Jugoslavije v Radečah, 1987
foto: Marija Imperl
Papirnica Radeče, 1987
foto: Marija Imperl
Nagrada ZIN Beograd organizatorjem srečanja papirničarjev, 1987
foto: Marija Imperl
Po izobrazbi je diplomirana ekonomistka, ki je vrsto let vodila javni zavod Kulturno turistični rekreacijski center (KTRC) v Radečah.
Podelitev diplome na VŠUP NM, 2005
foto: Marija Imperl
Nagovor ob izdaji knjige ŠK Mauritius, 2014
foto: Marija Imperl
Podpis dogovora o poslovnem sodelovanju z ZGS
foto: Marija Imperl
"Za največji dosežek v času vodenja KTRC si štejem, da smo se povezali zelo različni soustvarjalci življenja v kraju in širše. Sodelovali smo s številnimi društvi in organizacijami v kraju, bili sooblikovalci razvoja v regiji Posavje in se močno povezali z Zavodom za gozdove Slovenije in Andragoškim centrom Slovenije. Ustvarili smo veliko uspešnih zgodb, ki so vse temeljile na zavedanju, da moramo vsak po svojih močeh prispevati k skupnemu napredku in razvoju." (vir: Posavski Obzornik)
Zaradi nje so Radeče postajale prepoznaven kraj. K temu je veliko pripomogel Turistično rekreacijski center Savus, ki ga je najprej dobesedno začrtala v pravljici, kmalu pa tudi uresničila. Savus je ime antičnega božanstva, ki živi v reki in čuva splavarje, zato so na reki Savi seveda najprej oživili splav. "Ni šlo samo za vožnjo s splavom po Savi, ampak je Savus postal simbol sodelovanja v lokalnem okolju. Arhitekt za izdelavo projekta je bil domačin, splav so gradili domači splavarji, program na splavu še danes izvajajo domačini, na njem plešejo folkloristi iz domačega folklornega društva. Les so darovali naši lastniki gozdov. Ko smo organizirali dneve splavarjenja na Savi, smo povabili vse, ki so sodelovali, in bili smo kot eno. Vsa dolina je dihala s tem praznikom, ker so ljudje v njem videli svoj prispevek in so se čutili povezane," je spregovorila o povezovanju kot rdeči niti svojega udejstvovanja. (vir: https://lipovlist.turisticna-zveza.si/marija-imperl-zdaj-smo-v-tistih-casih-ko-na-dan-prihajajo-stare-resnice/)
Otvoritev TRC Savus, 2013
foto: Marija Imperl
Predstavitev na Univerzi za tretje življenjsko obdobje
foto: Marija Imperl
Predstavitev splavarjenja v Radečah udeležencem mednarodne konference IUFRO, 2010
foto: Marija Imperl
Daleč od hrupnih odmevov sodobnega življenja v Hiši na Magolniku ob pomoči različnih delavnic razvijajo sodobne oblike izobraževanja in gojijo principe vseživljenjskega učenja. Na voljo so dve predavalnici, kuhinja z jedilnico in urejenimi sanitarijami, za hišo pa je lesen privzdignjen prireditveni prostor. Kot nam je povedal Marija Imperl:
"Hišo, ki je bila v zelo slabem stanju, je odkupila občina. Tako smo združili moči: KTRC, številni domačini prostovoljci ter društva in nastala je ta čudovita hiša. V njej je center vseživljenjskega učenja. Tu potekajo številni delavnice, predavanja, planinski pohodi, otroški tabori, naravoslovni dnevi, joga, meditacije in še marsikaj."
Hiša Magolnik
foto: Marija Imperl
Magolnik
foto: Marija Imperl
Zaposlitev v velikem kolektivu v Tovarni papirja Radeče, kjer je imela stike s številnimi ljudmi različnih poklicev in iz različnih držav, ji je dala nek širši pogled onstran lokalnih meja. Kot direktorica KTRC Radeče pa je to usmeritev še razširila in poglobila.
Jabolko kakovosti za Grundvig projekt, 2013
foto: Marija Imperl
Projekt Smart, Norwich, 2013
foto: Marija Imperl
Projekt Eco Act Turčija, 2017
foto: Marija Imperl
Svetovni kogres za zaščito živali, Rogla, 2018
foto: Marija Imperl
Leta 2013 je prejela priznanje Andragoškega centra Slovenije za promocijo učenja in znanja odraslih, Marija Imperl:
"Priznanje, ki mi ga je podelila nacionalna institucija za izobraževanje odraslih, pomeni mojo prepoznano aktivnost pri uveljavljanju in razvoju različnih oblik neformalnega izobraževanja odraslih in pri promociji vseživljenjskega učenja kot prispevek za razvoj učeče se skupnosti. Sodelovala sem pri oblikovanju letnih načrtov za izobraževanje odraslih in predstavljala naše dosežke na mednarodnih konferencah in v programih Grundtvig in Erasmus+. Posebno mesto in vlogo pa so odigrali ŠK, v katere so se vključevali domačini, ki so jih sprejeli za svoje in v njih aktivno sodelovali." (vir: Posavski Obzornik)
Mednarodni projekt Eco Act, Snovik, 2018
foto: Marija Imperl
Mednarodni projekt Mine Tour, Litija, 2020
foto: Marija Imperl
Svetovni dan gozdov
foto: Marija Imperl
Povezovanje ljudi je za Marijo Imperl zelo pomembno, še posebno če imajo ti povsem različne interese in usmeritve. To ji pomeni izziv in ji ni težko.
Kopa v dolini Glažutnice z Egidijem Oblak ob karavani ŠK, 2007
foto: Marija Imperl
Prižig kope na Gorjancih in ustanovitev društva oglarjev Slovenije, 2018
foto: Marija Imperl
Kopa rekorderka v oglarski deželi, 2021
foto: Marija Imperl
Prižig kope rekorderke s predsednikom evropske oglarske zveze Karlom Josefom Tielke, 2021
foto: Marija Imperl
Udeleženci evropskega srečanja oglarjev, 2021
foto: Marija Imperl
Predstavitev v oglarski deželi
foto: Marija Imperl
Marija Imperl je združila svojo željo po potovanju z odpiranjem lokalne skupnosti in njenih predstavnikov v svet. Tako so na njeno pobudo številni predstavnice in predstavniki društev, skupin in drugih obiskali številne države in se seznanili z zanimivimi projekti in izkušnjami v teh okoljih.
Deževni pragozd, Ekvador, 2009
foto: Marija Imperl
Galapagos, 2009
foto: Marija Imperl
Izvir reke Nil v Ugandi, 2012
foto: Marija Imperl
Finska, 2013
foto: Marija Imperl
Islandija, 2013
foto: Marija Imperl
Alta, Švedska, 2014
foto: Marija Imperl
Nordkap, 2014
foto: Marija Imperl
Petra, Jordanija, 2014
foto: Marija Imperl
Potep po Azorih, 2017
foto: Marija Imperl
Križarjenje po Sredozemlju, 2017
foto: Marija Imperl
Antalya, 2019
foto: Marija Imperl
Pohod po Pašmanu, 2020
foto: Marija Imperl
Tanzanija, 2021
foto: Marija Imperl
Marija Imperl je navdušena pohodnica, rada ima naravo, gozd, in seveda hribe in gore.
Krst na Triglavu, 1999
foto: Marija Imperl
Na poti naTriglav, 2000
foto: Marija Imperl
Zanjo je prostovoljstvo odlična zgodba.
Nikoli ni štela prostovoljskih ur, bi pa lahko tako čez palec ocenili, da jih je zagotovo več tisoč.
"To je nekaj, kar je vgrajeno v vsakega človeka in tam spi, dokler ne ozavestiš, da je v naravi človeka sobivanje, sopomoč, sodelovanje in povezovanje. Ko se skupaj nekaj naredi, se dobro počutiš, pa ne gre za finance ali druge materialne učinke, ki se na koncu zgodijo. Bistvo je, da na koncu med svojimi ljudmi utrujen sedeš in si rečeš: 'Dobro smo to naredili!'."
Nekoč so bili prostovoljci nujni sestavni del življenja, saj so ljudje potrebovali sosedsko pomoč, ko se je delalo na njivah ali postavljalo hišo, potem pa so prišli inšpektorji in to poimenovali delo na črno, se med pripovedovanjem kar malo razjezi. Med najpomembnejše oblike prostovoljstva šteje krvodajalstvo, med profesionalnimi prostovoljci pa izjemno ceni gasilce, "saj ni naravne nesreče, ko gasilci ne bi prihiteli na pomoč, pa ni pomembno, ali gori ali so poplave, potres ali kaj drugega". (vir: https://lipovlist.turisticna-zveza.si/marija-imperl-zdaj-smo-v-tistih-casih-ko-na-dan-prihajajo-stare-resnice/)
Predavanje na Mednarodni konferenci Beth On Health, 2020
foto: Marija Imperl
Odpiranje zelenega okna ob svetovnem dnevu turizma, 2016
foto: Marija Imperl
ZGS, KTRC in TZS srečanje na Magolniku, 2011
foto: Marija Imperl
Izobraževanje turističnih vodnikov, Škocjan, 2021
foto: Marija Imperl
Srečanje študijskih krožkov pri hiši na Magolniku ob tednu vseživljenjskega učenja, 2017
foto: Marija Imperl
Mednarodno srečanje udeležencev projekta Eco Act v Sloveniji, 2018
foto: Marija Imperl
S predstavnikoma ACS in ZGS na razstavi študijskih krožkov v Tivoliju, 2018
foto: Marija Imperl
Z dr. Bogatajem na novinarski konferenci TZS, 2021
foto: Arhiv Marija Imperl
Tudi pri Turistični zvezi Slovenije je aktivna na področju, ki je povezano z naravo, saj je vključena v projekt Moja dežela – lepa in gostoljubna, pri katerem ocenjuje tudi tematske poti.
"Tematske poti so zame neizbrušeni diamant, ki ga mora naše turistično gospodarstvo prepoznati kot izjemen potencial za razvoj slovenskega turizma. Skozi omenjeni turistični proizvod bi lahko promovirali tisto, kar večina ljudi v Sloveniji išče – neokrnjeno naravo, mir in sprostitev. Istočasno bi na ta način vzpostavili možnost vodenega obiska Slovenije in zagotovili ohranjanje naših lepot in kakovosti naravnega okolja, ne da bi ga z množičnim turizmom poškodovali in uničili, pač pa bi ga ohranjali za prihodnje rodove." ( vir: https://lipovlist.turisticna-zveza.si/marija-imperl-zdaj-smo-v-tistih-casih-ko-na-dan-prihajajo-stare-resnice/)
Z Jožetom Prahom ob Savi pri Radečah, 2020
foto: Marija Imperl
Na Poti škrata Bisera, 2019
foto: Marija Imperl
Skorajda nemogoče je našteti, kaj vse Marijo Imperl zanima, kaj vse je dosegla, koliko nagrad in priznanj je prejela, za njeno požrtvovalno delo so jo nagradili z zlatnikom občine, v kateri je tudi dolgoletna svetnica.
Zlatnik Občine Radeče, 2020
foto: Marija Imperl
Med vsem tem ima tudi čas za svoja veselja – eno takih je že omenjena joga, ki ji daje možnost vrnitve k sebi.
Marija Imperl:
"Ko sem pred leti postala učiteljica joge z mednarodno licenco je bil to prelomen čas v mojem življenju. Joga je najstarejši nauk o ravnovesju telesa, uma in duha. V jogi sem našla svoj notranji mir, sproščenost, prostor za razmislek in način kako obdržati fizično kondicijo. Postali sva dobri prijateljici in prijateljujeva še danes." (vir. Posavski Obzornik)
Sirsasana z inštruktorjem, 2007
foto: Marija Imperl
"Vsaka telesna aktivnost v naravi, tudi joga, prinaša mnogo prednosti pred vadbo v zaprtih prostorih. Če se tega zavedamo ali ne, na nas vpliva že naravno okolje s pomirjajočo zeleno barvo, svežim zrakom, vonjem gozda in prijetnimi zvoki narave, kot so šumenje vetra in petje ptic. Gibanje v naravi dviguje vitalnost, zadovoljstvo, entuziazem ter zmanjšuje napetosti, jezo, depresijo in druge negativne občutke."
Izobraževanje za mednarodno licenco za učiteljico joge, Kitzbuhel, 2007
foto: Marija Imperl
"Vadba joge v naravi da praksi drugačno dimenzijo, saj se lahko neposredno povežete z naravo. Omogoča vam, da doživite bolj intenzivno izkušnjo, saj narava navdihuje vse, kar uči joga in kar želimo sicer doseči: zavedanje, osredotočenost, globoko dihanje, umiritev. Lahen vetrič okrepi vaš dih, sonce ogreje telo in mišice in tako lahko v asanah potujete globlje. Mnoge asane pravzaprav odražajo naravo, živali in druga živa bitja: drevo, kobra, gora, mesec, mačka, orel, pozdrav soncu... Tudi dih, ki je pomemben del joge, v naravi dobi povsem novo dimenzijo. Beseda joga pomeni združitev, povezanost z vsem, v prvi vrsti pa tudi z naravo. Joga je narava. Praksa joge v naravi nas spomni na našo globoko povezanost z njo."
Na gozdno jogo je prisegala že veliko pred tem, preden sta narava in gozd zaradi covida-19 postala tako cenjena.
"Zdaj smo v tistih časih, ko nekatere več tisoč let stare resnice prihajajo na dan. Vsi vemo, da se človeško telo odziva na čustva, ki nastajajo tudi glede na okolje, v katerem je človek. Bivati v velemestih, v vsakodnevnem direndaju je čisto nekaj drugega kot bivati v naravi," je poudarila in s tem ponudila odgovor tudi na to, zakaj se ljudje po vsem svetu vse bolj zatekajo v naravo. "Ni nujno, da gre za gozd, lahko je tudi samo mestni ali primestni park ali celo travnik pred domačo hišo. Ni treba drugega, kot da si tam osredotočen na sedanji trenutek, in že se začneš spominjati starih resnic: da smo ljudje samo delček narave, zato se tam počutimo kot doma. To blagodejno deluje na naše telo in duha." ( vir: https://lipovlist.turisticna-zveza.si/marija-imperl-zdaj-smo-v-tistih-casih-ko-na-dan-prihajajo-stare-resnice/)
Joga v gozdu, Magolnik, 2020
foto: Marija Imperl
Joga v naravi, Magolnik, 2020
foto: Marija Imperl
Marija Imperl zavzeto opozarja na pomen gozda tudi v teh negotovih tako imenovanih koronskih časih.
V gozd po zdravje, 2021
foto: Marija Imperl
Dialog, gozdovi Jatne, 2021
foto: Marija Imperl
Licitacija lesa, Slovenj Gradec
foto: Marija Imperl
Kaj jo vodi v življenju? Optimizem? Previdnost? Se odloča v hipu?
Marija Imperl pravi, da je vse to prepleteno.
Danes je Marija Imperl predsednica Društva za trajnostni razvoj in osebnostno rast – Institut Treelogy, Certified Interpretive guide pri Interpret Europe, članica predsedstva Evropske oglarske zveze in članica NO Pro Silva Slovenije.