Osebni podatki so valuta, s katero spletni giganti ustvarjajo rekordne dobičke. Njihovi algoritmi namreč omogočajo ciljano oglaševanje, ki ga za širjenje svojih sporočil lahko uporabljajo vsi – od posameznikov do političnih strank ali korporacij. Tovrstno oglaševanje je zaobšlo vsa pravila nagovarjanja potrošnikov, propaganda, zavajanje in širjenje napačnih informacij pa se je izkazalo za posebej škodljivo v času globalne pandemije koronavirusa, ko sta se polarizacija in radikalizacija s spleta prelili v resnično življenje. Če je storitev brezplačna, potem uporabniki niso potrošniki, ampak izdelki, ki jih lastniki spletnih platform prodajajo oglaševalcem. Ampak kot je razkrila žvižgačka Frances Haugen, to še ni vse. Facebook, oziroma Meta, kot se zdaj imenuje ta spletni velikan, s svojimi algoritmi te izdelke ne le prodaja, ampak tudi oblikuje. Kako se torej lotiti problema širjenja lažni, napačnih, zavajajočih,škodljivih in nevarnih informacij prek spleta? V Sarajevu je ta mesec potekala konferenca Point, ki pretresa politično odgovorost in nove tehnologije. Tam se je Urška Henigman o problemu polarizacije in radikalizacije pogovarjala z dvema sogovornicama.

Uporabniki so izdelki, ki jih spletne platforme ne le prodajajo, ampak tudi oblikujejo

Osebni podatki so valuta, s katero spletni giganti ustvarjajo rekordne dobičke v zgodovini človeštva. Njihovi algoritmi namreč omogočajo ciljano oglaševanje, ki ga za širjenje svojih sporočil lahko uporabljajo vsi – od posameznika do političnih strank ali korporacij. Tovrstno oglaševanje je zaobšlo vsa pravila nagovarjanja potrošnikov, propaganda, zavajanje in širjenje napačnih informacij pa so se izkazali za posebej škodljive v času globalne pandemije koronavirusne bolezni, ko sta se polarizacija in radikalizacija s spleta preselili v resnično življenje.

Če je storitev brezplačna, potem uporabniki niso potrošniki, ampak izdelki, ki jih lastniki spletnih platform prodajajo oglaševalcem. Ampak kot je razkrila žvižgačka Frances Haugen, to še ni vse. Facebook oziroma Meta, kot se zdaj imenuje ta spletni velikan, s svojimi algoritmi te izdelke ne le prodaja, ampak tudi oblikuje.

Kako se torej lotiti problema širjenja lažnih, napačnih, zavajajočih, škodljivih in nevarnih informacij prek spleta? V Sarajevu je ta mesec potekala konferenca Point, ki pretresa politično odgovorost in nove tehnologije. Tam smo se o problemu polarizacije in radikalizacije pogovarjali z dvema sogovornicama.

Tijana Cvijetičanin dela za nevladno organizacijo Zašto ne, pri kateri preverja dejstva in sodeluje pri dveh projektih – istinomer in razkrinkavanje. Kot pravi, preverjanje dejstev in označevanje lažnih informacij očitno nista dovolj za omejevanje širjenja lažnih informacij po spletu, saj se je sprevrglo v neskončno igro – lažna novica se nekje pojavi, oni jo preverijo in označijo za lažno informacijo. To pa je največ, kar lahko naredijo.

"To ne bo nikoli ustavilo ljudi, ki na ta račun služijo denar ali pa so radikalizirani in verjamejo, da je v ozadju velika zarota, da se borijo za resnico ali za svobodo ali za kar koli že. To jih ne bo nikoli ustavilo, še naprej bodo delili te stvari. In verjetno tudi ne bo ustavilo širjenja in doseganja novih ljudi. Da bi stvari pomembno spremenili, potrebujemo premišljena dejanja, ljudem je treba vcepiti, jim posredovati znanje z več konteksta o tem, kaj je znanost in kako deluje, kaj je digitalna pismenost."

Uma Đurić je programska koordinatorica pri organizaciji Small Steps in poučuje medijsko in diskurzivno pismenost. Med pandemijo se je izjemno povečalo število teorij zarot in ljudi, ki jih širijo. Pravi, da so veliko vlogo pri tem odigrali družbeni mediji, ki zelo dobro poznajo uporabnike.

"Ne poznajo nujno ljudi, vendar jih preoblikujejo, da jih potem bolje poznajo. Na primer, ni pomembno, kaj družbeni medij pravi, da regulira, glavni motor so polarizacije. Potrošniki v začetku še niso bili tako ekstremistični ali polarizirani, zdaj pa so. In zdaj jim je veliko lažje predlagati vsebine in oglase, saj ste ustvarili pošast. Ustvarili ste osebo, ki bo sprejela vse, kar pride z ene strani, ali vse, kar pride z druge. In tako je veliko lažje delati marketing in strategije, saj obstajajo ljudje, ki so zelo preprosti. Po mojem mnenju želijo poenostaviti človeška bitja, da bi jih preoblikovali v objekte potrošnje s potrebami in željami, ki so že uresničene na internetu."

Urška Henigman