V nocojšnji oddaji Sami naši gostimo dva študenta kiparstva, Denis Dražetića in Denis Vučka, avtorja novega kipa dr. Šlajmerja, ki zdaj znova krasi podstavek v Šlajmerjevem parku. Gostili smo tudi novinarko Mirjano Radulović, s katero smo se pogovorili o pomembnosti kolumne Borisa Dežulovića o mestu Vukovar za hrvaško družbo. Na začetku oddaje pa vam predstavljamo Ženske v črnem, antimilitiaristično, mirovno, feministično skupino ki je oktobra obeležila 30 let delovanja. Skupina ima posebej v času krepitve nacionalističnih desnih gibanj pomembno vlogo, saj opozarja, da so vsi ljudje enaki ne glede na etnično, versko ali drugo pripadnost in poreklo.

Zgodbe, ki nas vodijo k razmisleku o nas samih in včasih izzovejo huronski smeh, drugič spet izvabijo grenak smehljaj, tako kot življenje samo.

Vonnegutove kratke zgodbe, ki so nastajale v petdesetih letih prejšnjega stoletja, brati tukaj in zdaj, je morda še večji užitek in še bolj vznemirljivo. V času nastanka so izhajale v različnih revijah in časopisih, ali pa tudi niso, kadar so jih uredniki zavrnili. Zbrane na enem mestu so prvič izšle leta 2017. Uredila sta jih njegova dolgoletna prijatelja Jerome Klinkwitz in Dan Wakefield, ki sta napisala tudi sijajne tematske predstavitve.  “Ta proza je čista, njen ritem pa vselej živahen – ni mogoče dovolj poudariti, kakšno zadovoljstvo obhaja človeka, ko uzira v tem našem zaštrenanem svetu vsaj nekaj moralne jasnosti in razpletenosti.”, v spremni besedi k zbirki zapiše Dave Eggers in dodaja: “»Človek mora biti prekleto prijazen.« Ta epitaf je bil zapisan na nagrobniku, ki ga je narisal in mi ga poslal Vonnegut. Človek sicer lahko poskusi narediti iz Vonnegutove filozofije kaj bolj zapletenega, a ga to ne bi pripeljalo nič bliže resnici. Prijazen bodi! Ne delaj škode! Skrbi za bližnje. Ne začenjaj vojn.”

Vabljeni k poslušanju zgodnjih zgodb Kurta Vonneguta, ki nas tudi po več kot pol stoletja od nastanka vodijo k razmisleku o nas samih in včasih izzovejo huronski smeh, drugič spet izvabijo grenak smehljaj, tako kot življenje samo.

Nada Vodušek