Nedeljska reportaža

Trije gradovi

Trije gradovi, tisoč zgodb

grad_dor_corononi_foto_D_pecar
Pogled na grad Kozlov rob, Tolmin ni dolino Soče
foto: D.Pečar

Zgodba o treh gradovih ima zanimiv začetek. V Tolminskem muzeju si namreč prizadevajo opozarjati tudi na ohranjanje ne samo premične, ampak tudi nepremične kulturne dediščine. Tega so se zavedali tolminski muzealci že v petdesetih letih preteklega stoletja in izvedli številne akcije za ohranitev omenjene dediščine na ožjem lokalnem območju. To usmeritev so prevzeli tudi njihovi nasledniki, ki so pripravili vrsto zanimivih razstav, s katerimi so opozorili na bogato dediščino, ki jih obdaja, a je širša javnost tako rekoč ne pozna. Sem sodi spominska cerkev sv. Duha v Javorci, o kateri so pripravili obsežno razstavo in z njo gostovali v številnih evropskih krajih, letos je bila postavljena v Idriji. Lani so izpostavili nemško kostnico in pripravili obsežno predstavitev teh spomenikov tudi v Furlaniji, pri tem pa so sodelovali z italijanskimi strokovnjaki. Med pomembno dediščino sodijo tudi ostanki gradu Kozlov rob nad Tolminom, ki ga domačini dobro poznajo kot rekreativno točko, manj pa kot ostanek gradu. Odločilna za večjo prepoznavnost je bila vključitev Občine Tolmin v strateškem projektu programa sodelovanja Interreg Italija-Slovenija, pod pokroviteljstvom katerega poteka tudi čezmejni projekt Merlin CV. In to je sprožilo idejo: trije gradovi, tisoč zgodb, več o tem v Nedeljski reportaži.

Sogovornika

Mag. Damjana Fortunat Černilogar, mag. Miha Mlinar, 2021

foto: Milan Trobič

Raziskave, razstava in zbornik

V okviru mednarodnega projekta Merlin CV je bila predvidena tudi arheološka raziskava na Kozlovem robu nad Tolminom in izkopavanja so prinesla nove rezultate in nova spoznanja. Vse to je kustose Tolminskega muzeja spodbudilo, da so pripravili razstavo s prikazom nekdanjih grajskih stavb.

Razstava

foto: Damjana Fortunat Černilogar

Ob razstavi je nastal tudi zbornik.

Naslovnica zbornika

foto: Arhiv Tolminski muzej

Trije gradovi

Najbrž je malo manj znano, da se v Tolminu ponašajo kar s tremi gradovi: s Kozlovim robom, Coroninijevo graščino, v kateri je danes Tolminski muzej, in ostanki patriarhovega dvora na Doru. Predvsem ostanki zadnjega so bili muzealcem znani iz arhivskih virov, poleg tega pa je ledinsko ime na Doru nakazovalo, da se pod površjem zemlje skrivajo ostanki grajskih stavb.

Kozlov rob

Kozlov rob

foto: D. Pečar

Kozlov rob je strma vzpetina nad Tolminom. Zakaj se tako imenuje, pa nam je v oddaji zaupala mag. Damjana Fortunat Černilogar.

Kozlov rob, 2021

foto: Milan Trobič

Grad na Kozlovem robu je povezan s številnimi zgodbami.

Leta 1926 je bila v enem izmed časopisov objavljena tudi tale zgodba:

Stara povest o tolminskih grofih, ki so prebivali na slovitem Kozlovem robu in izžemali podanike, gre takole: Ko je bilo na polju dela največ, je dal grof sklicati svoje podložnike v soboto. Nositi so morali kamenje in zidati močan zid okoli gradu, zakaj prijel ga je čuden in na zunaj neutemeljen strah, ki je izviral iz njegove notranjosti in izpraševanja vesti. Pa je prišel njegov sluga in grof ga je vprašal: "Čuj, kako je? Kaj delajo kmetje?" In sluga birič je dejal: "Kolnejo te!" — "Dobro zame!" je vzdihnil grof. Pa je prišel sluga v drugič, ko ga je grof znova vprašal, je bil odgovor tak kot prejšnji. V tretjič pa je sluga razširil obraz v smeh, zakaj zdelo se mu je, da je dobro tako, in je dejal: "Zdaj pa kmetje molijo!" In se je sluga neznansko začudil, ko je videl, da je grof spačil obraz in dejal: "To je slabo. Gorje meni!" — Pri tisti priči so začele iz grofa lesti uši in so ga požrle.

Pogled z gradu Kozlov rob na Soško dolino

foto: Damjana Fortunat Černilogar

Tudi arheološka podoba Kozlovega roba je zanimiva, in čeprav ta grad omenjajo že ob koncu 12. stoletja, tega še niso potrdili z materialnimi ostanki. Prva izkopavanja so tu potekala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pod vodstvom profesorja Emila Smoleta iz takratnega spomeniškega varstva iz Nove Gorice, nam je v oddaji povedal mag. Miha Mlinar, kustos za arheologijo v Tolminskem muzeju.

Območje arheoloških raziskav, 2020

foto: Damjana Fortunat Černilogar

Izkopavanja

Fotografije arheoloških izkopavanj na Kozlovem robu, Matija Lukić, Skupina STIK.

Dvorec na Doru

Med tremi tolminskimi gradovi je zelo zanimiv dvorec na Doru, za katerim so izginili vsi sledovi na površju, in so ga poznali le iz arhivskih virov in izročila. Točno lokacijo kraja pa so pokazala arheološka sondiranja.

Sonde

foto: Miha Minar

Meritve

foto: Miha Minar

Zid

foto: Miha Minar

Zidovje

foto: Miha Minar

Natančnost

foto: Miha Minar

Coroninijeva graščina

Izmed vseh treh tolminskih gradov je najbolje ohranjena najmlajša Coroninijeva graščina sredi mesta Tolmin, kjer je sedež Tolminskega muzeja. So pri obnovitvenih delih in sanaciji odkrili  kakšno neznano podrobnost? O tem več v oddaji.

Najdbe

Pri arheoloških izkopavanjih so odkrili zelo zanimive najdbe, največ jih je bilo na lokaciji Kozlov rob.

Matija Lukić, Skupina STIK

foto: Matija Lukić, Skupina STIK

Matija Lukić, Skupina STIK

foto: Matija Lukić, Skupina STIK

Noža in dvorogeljni vilici, foto Matija Lukić Skupina STIK

foto: Matija Lukić, Skupina STIK

Primerki železnih ključavnic obešank in ključev, Matija Lukić, Skupina STIK

foto: Matija Lukić, Skupina STIK

Ohišje kolesnega netilnega mehanizma pištole, Matija Lukić, Skupina STIK

foto: Matija Lukić, Skupina STIK

Rekonstruirana oploščena latvična pečnica, Matija Lukić, Skupina STIK

foto: Matija Lukić, Skupina STIK

Puščična ost, Matija Lukić, Skupina STIK

foto: Matija Lukić, Skupina STIK

Del posode z motivom zajca, Matija Lukić, Skupina STIK

foto: Matija Lukić, Skupina STIK

V engobo graviran in poslikan krožnik, Matija Lukić, Skupina STIK

foto: Matija Lukić, Skupina STIK

Glazirana enobarvna skodelica z graviranim okrasom, Matija Lukić, Skupina STIK

foto: Matija Lukić, Skupina STIK

Z mrežastim okrasom poslikan bokal iz začetka 17. stoletja, Matija Lukić, Skupina STIK

foto: Matija Lukić, Skupina STIK

Krožnika poslikana na engobo, s konca 16. ali začetka 17. stoletja, Matija Lukić, Skupina STIK

foto: Matija Lukić, Skupina STIK

"Šiviljski pribor" s Kozlovega roba, Matija Lukić, Skupina STIK

foto: Matija Lukić, Skupina STIK

Zlat in srebrn prstan s Kozlovega roba, Matija Lukić, Skupina STIK

foto: Matija Lukić, Skupina STIK

Del marmornega kipa ženske, Matija Lukić, Skupina STIK

foto: Matija Lukić, Skupina STIK

Cekin doža Marina Grimanija, Matija Lukić, Skupina STIK

foto: Matija Lukić, Skupina STIK