Naše poti

Razmere v naseljih na JV države, kljub napredku, ostajajo slabe

Legalizacija, izobraževanje, zaposlovanje, kriminal in neaktivno romsko prebivalstvo so aktualni izzivi romskih naselij v nekaterih občinah na jugovzhodu države.

naselja-32
romsko kolo
foto: Sandi Horvat

»Bivanjske razmere Romov na jugovzhodu Slovenije so neprimerno slabše kot razmere Romov v Prekmurju« je stavek, ki smo ga v zadnjih letih, tudi v naši oddaji pogosto slišali. Da je temu res tako so pritrdili nekateri župani in direktorji občinskih uprav ter predstavniki nekaterih javnih institucij na minulem srečanju v Kočevju, kjer so v ospredje postavili ravno razmere v romskih naseljih v tem delu države. Eden tistih, ki že vrsto let spremlja razmere Romov v Kočevju je nekdanji policist tudi podžupan kočevske občine, Predrag Bakovič, ki na razmere Romov opozarja tudi kot poslanec v državnem zboru.

»Razmere Romov enostavno niso dobre in romska naselja niso prihodnost romske skupnosti, v kolikor bi želeli sami izboljšati razmere v katerih živijo«, pravi Bakovič.

O težavah z legalizacijo in predvsem zasedanjem parcel, ki so bile v tuji lasti, so v minulih letih poročali predvsem iz občine Krško. Pred leti smo tudi sami obiskali dve taki naselji v občini, Loke in Rimš. Slednjega po mnenju podžupanje krške občine, Ane Somrak, ni več.
Se pa v Krški občini beležijo tudi pozitivni primeri iz prakse, ko je govora o romski skupnosti, vendar pod pogojem, kot pravi Somrakova, si morajo tudi Romi želeti spremembe. Sredstva za pomoč Romom na občini so, še posebej sedaj, ko je štiriindvajset občin, v katerih živi tudi romska skupnost, letos iz tega naslova prejela tudi več sredstev iz državnega proračuna.

S podobnimi izzivi naseljevanja romske skupnosti se srečujejo tudi v Kočevju, ki je gostila razpravo v minulem tednu. Podžupan kočevske občine, Gregor Košir pravi, da večinsko prebivalstvo v njihovi občini pričakujejo, da so pravila enaka za vse.

»Za tiste, ki si želijo delati, delovna mesta so na voljo in spremeniti se bo moral predvsem njihov način razmišljanja v smeri, da je za boljšo integracijo potrebna normalna zaposlitev«, dodaja Košir.

A vseeno se vse začne z urejanjem bivanjskih razmer, ki posledično vplivajo tudi na nadaljnje reševanje izzivov romske skupnosti, meni predstavnik ministrstva za okolje in prostor, Damijan Urankar. Infrastruktura in predvsem legalizacija romskih naselij, kjer je to možno, ureja pristojno ministrstvo za okolje in prostor. Vse skupaj pa spremlja tudi vladni urad za narodnosti. Njegov direktor, Stane Baluh meni, da je bilo v zadnjih letih storjeno veliko ter, da napredki so. Pogreša pa vseeno večjo participacijo romske skupnosti.

Eden primerov neodzivnosti romske skupnosti se kaže tudi v tem, da se tovrstnih razprav, kljub povabilu, romski svetniki, ki so predstavniki romske skupnosti v občinskem svetu, ne odzivajo. Tudi na razpravi v Kočevju romskih svetnikov z izjemo dveh, nismo zasledili.