Na današnji dan

6. december

V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *? Friderik tretji v Ljubljani ustanovi škofijo * Splošna šolska obveznost za vse otroke * Utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi

6_maribor
Skica bombnih zadetkov, Maribor 1944745
foto: URSZR -izpostava Maribor

6. decembra 1461 je cesar Friderik tretji podpisal ustanovno listino za ljubljansko škofijo. Papež Pij II. jo je devet mesecev pozneje kanonično potrdil in jo neposredno podredil Svetemu sedežu. Cesar si je pridržal pravico imenovanja ljubljanskih škofov in enajstih kanonikov v dvanajstčlanskem stolnem kapitlju. Po letu 1533 so imeli ljubljanski škofje pravico do knežjega naslova. Do reform Jožefa II. je imela poleg Kranjske tudi več župnij na Koroškem, Štajerskem in na hrvaški strani Gorjancev. V obdobju jožefinskih reform je škofija obsegala ljubljansko in novomeško okrožje. V obdobju med letoma 1787 in 1807 je bila prvič sedež nadškofije in metropolije za jugovzhodni del habsburške monarhije. V nadškofijo jo je decembra 1961 vnovič povzdignil papež Janez XXIII in za prvega nadškofa imenoval Antona Vovka. Metropolija pa je postala pod papežem Pavlom VI. – sedem let pozneje.

S terezijanskim osnovnošolskimi zakonom, imenovanim Šolska splošna naredba, ki ga je 6. decembra 1774 potrdila Marija Terezija, je bila prvič na našem ozemlju uvedena splošna šolska obveznost za vse otroke od 6. do 12. leta, ne glede na starost in spol. Zakon je poznal tri oblike šol; trivialne, glavne in normalne šole. Z reformami Marije Terezije in Jožefa II., je na šolsko področje prvič bolj resno posegla država, ki si je šolski sistem krojila po svojih potrebah. Leta 1805 je stopil v veljavo nov zakon. Politična šolska ustava. Zakon je poudarjal vzgojno vlogo verouka in znova uvedel cerkven nadzor. Uvajal je tudi ponavljalne nedeljske šole, ki so bile namenjene tistim šolarjem, ki so že končali obvezno šolanje.

Literarni zgodovinar, pesnik, prevajalec, bibliotekar in diplomat Oton Berkopec je po maturi v novem mestu odšel v Prago, kjer je študiral slavistiko in leta 1935 tam tudi doktoriral. Deloval je na Češkem, kjer je bil skoraj dve desetletji bibliotekar v slovanski in nato v univerzitetni knjižnici in v letih od 1958 do 1971 znanstveni sodelavec češke akademije znanosti. Na Karlovi univerzi v Pragi je bil v letih pred in po drugi svetovni vojni lektor slovenščine. Berkopec je češke bralce že v svojih zgodnjih delih seznanil z izjemnimi osebnostmi slovenske kulture 19. stoletja, prav tako pa ves vzhodni del srednjeevropskega prostora z vrednotami in dejavnostjo slovenskih kulturnih ustanov. Vrhunec njegove literarne dejavnosti je bila izdaja antologije slovenske poezije Zvezde nad Triglavom leta 1940, ko je okoli tega projekta zbral najbolj znane češke pesnike. Antologija je zajela najznamenitejše pesnike od moderne do 30 let, od Cankarja, Murna in Župančiča prek socialne poezije Kosovela in Klopčiča do ekspresionistov, kot sta bila Vodnik in Kocbek. Leta 1983 pa je objavil antologijsko nadaljevanje pod naslovom Nove zvezde nad Triglavom, v katerem so bili češki javnosti predstavljeni Matej Bor, Jože Udovič, Ivan Minatti, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart, Gregor Strniša, Dane Zajc, Svetlana Makarovič, Ervin Fritz, Tone Kuntner in Saša Vegri. Oton Berkopec se je rodil leta 1906 v Vinici pri Črnomlju.

Zgodaj popoldne 6. decembra 1944 je 80 bombnikov 461. bombniške skupine zračnih sil ZDA bombardiralo Maribor. Na mesto so po nemških podatkih odvrgli 540 težkih in 280 srednje težkih razstrelilnih bomb, vmes tri s poznejšim vžigom. Ubitih je bilo 43 ljudi, ranjenih je bilo 30. Streho nad glavo so izgubili 404 ljudje, porušenih je bilo 41 stanovanjskih zgradb. Bombe so med drugim zadele kadetnico, današnji Center vojaškega šolstva Slovenske vojske, ter stavbo današnje Mestne občine Maribor. Med obrambo je nemško protiletalsko topništvo zadelo devet letal in sestrelilo bombnik B17, iz katerega so slovenski partizani rešili tri člane posadke.