Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Božidar Kantušer (1921-1999) skladatelj iz “Grupe 84” * Puntarski denarič – cena neuspešnega boja za staro pravdi * Kamniški veterinar – mecen in zbiralec umetnin * Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije
Po kmečkem uporu leta 1515 je cesar Maksimilijan I., čeprav je kazal nekaj razumevanja za težave kmetov, njihov poraz izrabil za novo obdavčitev. Uvedel je puntarsko dajatev. Odmerjali so jo po velikosti posamezne kmetije, in sicer tako, da je udeleženec upora moral plačati več, kmet na požgani domačiji pa manj od temeljne odmere. Dajatev “puntarski denarič” pa so naložili vsakemu kmetu uporniku in jo vnesli v urbarje kot simbolno opozorilo. Dajatve so določili po tistem, ko je grof Herberstein, najverjetneje 8. julija 1515, pri Celju premagal uporne kmete. Sledilo je obračunavanje z uporniki. Iz obdobja tega upora je ostal natisnjen letak, na katerem najdemo slovenske besede »stara pravda« in »le vkup, le vkup, uboga gmajna«. Uporniki so zahtevali stare, nižje davke in dajatve. Drugo geslo je bilo poziv k političnemu povezovanju in delovanju in sporoča: dokler je večina ljudi pasivnih, ni mogoče pričakovati sprememb v splošno korist ljudstva.
Veterinar in zbiralec umetnin Josip Nikolaj Sadnikar je leta 1886 diplomiral na veterinarski visoki šoli na Dunaju. Tam se je izpopolnjeval tudi iz mikrobiologije, serologije in higiene mleka. V kamniškem okraju je organiziral veterinarsko službo, uredil higiensko službo in v Krtini blizu Domžal zgradil živalsko grobišče. Ob svojem poklicnem delu je zbiral etnografske, arheološke in kulturnozgodovinske predmete. Leta 1893 je v svojem domu uredil največji slovenski zasebni muzej in ga obogatil s številnimi sodobnimi umetninami. Kot mecen je med drugim pomagal tudi Maksimu Gaspariju in ga iz trgovske stroke usmeril v slikarsko ustvarjalnost. Številne umetnine iz Sadnikarjeve zbirke je pozneje prevzel kamniški muzej. Josip Nikolaj Sadnikar se je rodil leta 1863 v Ljubljani.
Skladatelj Božidar Kantušer je v Ljubljani študiral kompozicijo, nato pa je odšel v Pariz in se pridružil skladateljski skupini “Grupa 84”; od tedaj je živel in delal v Franciji. Leta 1968 je ustanovil Mednarodno knjižnico za sodobno glasbo, ki je z več tisoč bibliografskimi enotami dragocen vir informacij o glasbi 20. stoletja. Pri skladanju se je navezoval na neoromantične odmeve in nadaljeval ekspresionistično izročilo. Ob pogosti uporabi dvanajsttonske tehnike je izoblikoval svojo lastno glasbeno govorico, ki ni avantgardna, a je vendarle odprta za sodobna kompozicijska iskanja in aktualne teme. Božidar Kantúšer se je rodil na današnji dan pred sto leti na Pavlovskem Vrhu pri Ormožu.
5. decembra 1946 je bil v povojni Jugoslaviji sprejet zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ki je zajel vsa gospodarska podjetja državnega in republiškega pomena v 42-ih gospodarskih panogah. Po povzeti sovjetski teoriji je bil to najpomembnejši ukrep, ki naj bi odpravil kapitalistične odnose v gospodarstvu in s tem omejil zasebni sektor ter okrepil velika industrijska podjetja. Tajne priprave na nacionalizacijo so se začele takoj po sprejetju ustave. Nacionalizacija je bila izvedena decembra 1946 v vseh podjetjih republiškega in državnega pomena, aprila 1948 pa še v preostalih podjetjih ter kulturnih, prometnih in zdravstvenih ustanovah.
