40 let od najhujše letalske nesreče slovenskega prevoznika * Pionir slovenskega športnega novinarstva * Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje * Odločno zoper miting resnice
Novinar, terminolog in lektor Lavoslav Struna se je rodil leta 1898 v Trebnjem. Po končani klasični gimnaziji se je vojskoval na soški fronti, potem pa je bil v ujetništvu v Italiji. Po vojni je delal na višjem sodišču in v upravi železnic v Ljubljani. S sodelovanjem pri časniku “Jutro” ter pozneje pri Slovenskem poročevalcu in Delu je postavil temelje slovenskega športnega novinarstva. Lavoslav Struna je kot strokovnjak za tehniško terminologijo sodeloval v sekciji terminološke komisije pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter pri nastajanju splošnega tehniškega slovarja.
1. decembra 1918 je prestolonaslednik Kraljevine Srbije Aleksander Karađorđević na sprejemu Narodnega sveta v Beogradu razglasil zedinjenje – združitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo in Črno goro. Nastala je po ženevskih pogajanjih, na katerih so se predstavniki Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, Jugoslovanskega odbora, srbske kraljeve vlade in srbske Narodne skupščine dogovorili za združitev obeh držav na federativni podlagi. Državnopravno ureditev naj bi po sporazumu z ustavo določila ustavodajna skupščina, to pa ni bilo po godu srbskim interesom, zato je predsednik srbske vlade Nikola Pašić z odstopom to namero preprečil. Nastala je nova politična stvarnost – Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Veselju nad združitvijo se je kmalu pridružilo razočaranje. Slovenci so bili razočarani nad mentaliteto nove prestolnice, nad drugačnimi političnimi in gospodarskimi navadami ter nad orientalsko miselnostjo, kot jo je v svojih spominih imenoval dr. Ivan Hribar. Še ta zanimivost: državna himna Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je v enotno melodijo zlila sedanjo državno himno Republike Srbije (Bože pravde), državno himno Republike Hrvaške (Lijepa naša) in sedanjo himno Slovenske vojske (Naprej, zastava slave).
1. decembra 1981 je letalo DC-9 slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways tik pred pristankom treščilo v hrib San Pietro nedaleč od Ajaccia na Korziki. Letalo je ob 7. uri in 52 minut z levim krilom udarilo v goro San Pietro, ki je visoka 1.364 metrov, potem pa je poškodovano preletelo še 700 metrov in strmoglavilo v globel pod hribom. Reševalne ekipe so se do kraja nesreče prebile šele ob 16. uri. V tej najhujši nesreči v zgodovini slovenskega letalstva je umrlo vseh 180 potnikov in članov posadke.
Leta 1989 je bil v Ljubljani napovedan tako imenovani »miting resnice«, ki ga je v mestnem središču želelo organizirati Združenje za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo. Slovensko politično vodstvo je ob podpori javnega mnenja miting prepovedalo in ga z odločno akcijo, imenovano Sever, preprečilo. Vpoklicanih ali posredno vključenih je bilo približno devet tisoč pripadnikov aktivnega in rezervnega sestava organov za notranje zadeve, odzval pa se je tudi Sindikat strojevodij tedanjega Železniškega gospodarstva v Ljubljani. Ta je napovedal, da njegovi člani ob morebitnem prihodu udeležencev mitinga ne bodo vozili vlakov proti Ljubljani. Po prepovedi mitinga je srbsko politično vodstvo razglasilo gospodarsko blokado Slovenije. Začel se je razpad jugoslovanskega gospodarskega sistema, ki je bil le uvod v razpad političnega sistema ter države kot celote.
