Na današnji dan

30. november

Andrej Gosar (1887 – 1970) osamljen nosilec krščanskosocialne misli * Glas naroda – tisk ameriških Slovencev * Po sili – zeliščar * Nagrada za oblikovanje orodja

30_Gosar
Znanstveno monografijo Dr. Andrej Gosar (1887-1970), uredila Jure Gašparič in Alenka Veber, Celjska Mohorjeva družba, 2015
foto: Celjska Mohorjeva družba

Pravnik, politik in sociolog Andrej Gόsar se je rodil leta 1887 v Logatcu. Na Dunaju je doktoriral iz prava in bil večkrat poslanec v jugoslovanski narodni skupščini, leta 1927 pa tudi minister za socialno politiko. V drugi polovici tridesetih let je bil član jugoslovanske delegacije v generalni skupščini Društva narodov v Ženevi. Že med študijem je objavljal članke o socialnih in vzgojnih vprašanjih, v narodnogospodarskem in sociološkem delu Za nov družbeni red iz leta 1935 pa je zagovarjal krščanskosocialni aktivizem. Bil je eden vodilnih predstavnikov krščanskosocialne misli v obdobju med obema svetovnima vojnama, hkrati pa eden najprodornejših kritikov marksizma. Ni pa se strinjal z metodami ideološkega boja proti komunizmu, zaradi česar je polemiziral z vodilnimi predstavniki predvojne katoliške politične desnice in vodstvom cerkve na Slovenskem. Zaradi svojih načel ter zvestobe evangeliju je ostal osamljen. Njegovo delo je vzbudilo veliko pozornost, vendar so ga kritizirali tako liberalci kot socialisti. *Posnetek. Je povedal zgodovinar dr. Janko Prunk. Andrej Gosar je ostal nevtralen, proti koncu vojne so ga aretirali in poslali v Dachau, po vojni se je umaknil v zasebnost in predaval pravne predmete na tehniški fakulteti.

Pesnica, pisateljica in časnikarka Ana Praček Krasna se je pred 100 leti izselila v Združene države Amerike in tam živela do leta 1972. Pisala je s spomini na domovino prežete pesmi in črtice z delavskimi motivi, objavljala pa jih je v slovenskem ameriškem tisku. Med drugo svetovno vojno je urejala Glas naroda. Ta časopis je tudi izdajala in tiskala. Delovala je v slovenskih izseljenskih društvih, med vojno pa sodelovala v akcijah za pomoč domovini. Rodila se je na današnji dan leta pred 120 leti v Dôlgi Poljáni pri Ajdovščini.

Stiški opat Simon Ašič, eden najopaznejših zeliščarjev v 20. stoletju na Slovenskem, se je rodil leta 1906 v zaselku Trebež pri Brestanici. Gimnazijo je začel obiskovati v samostanu v Stični, v katerega je prišel kot trinajstleten gojenec, maturiral je v samostanu v Krakovu, teologijo pa je študiral v cistercijanskem samostanu Marienstatt in v Ljubljani. V letih pred začetkom druge svetovne vojne je bil prefekt v samostanskem Slomškovem zavodu v Ljubljani, nato pa je odšel v Stično in bil tri desetletja samostanski prior. Z zeliščarstvom se je začel ukvarjati med drugo svetovno vojno, ko se je v stiški samostan zateklo precej starejših duhovnikov z zdravstvenimi težavami, zdravil zanje pa ni bilo. Nabral si je bogato znanje o zdravilnih zeliščih, jih nabiral in pripravljal ter z njimi pomagal vsem, ki so se obrnili nanj po pomoč. Pater Simon Ašič je napisal tudi tri knjige o zdravilnih zeliščih; izdali so jih v skoraj četrt milijona izvodih. Simon Ašič se je rodil leta 1906 v Trebežu pri Brestanici.

Arhitekt Dušan Samec je leta 1957 na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani diplomiral z realizacijo Yugo paviljona v Izmirju. Kmalu nato je v Ljubljani opremil prve mednarodne razstave radia in telekomunikacij, novih izdelkov in embalaže ter gradbeništva. Nagrade na natečajih v Zagrebu in Ljubljani, natečajni projekt za letališče Surčin pri Beogradu in vrsta drugih so mu odprli pot do oblikovanja razstavnih paviljonov v Gradcu, Celovcu in Milanu. Med drugim je oblikoval tudi merilne naprave in orodja. Mednarodno se je uveljavil s programom Tigris, oblikovnimi rešitvami proizvodnega programa, ki je zreški Unior uveljavil v 72 državah. Za oblikovanje tega orodja je leta 1970 prejel nagrado Yu design, takrat najvišje priznanje v industrijski serijski proizvodnji. Med gradbenimi projekti je že kot samostojni arhitekt v Celju po letu 1963 razvil betonski zidak, ki ga uporabljajo še danes. Oblikoval je tudi več kot petdeset spomenikov padlim med drugo svetovno vojno ter raziskoval arhitekturno zasnovo makedonske in bosenske hiše. Dušan Samec se je rodil leta 1925 pri Lenartu v Slovenskih Goricah.