V dolenjskih Benetkah, v Kostanjevici na Krki, v zadnjem mesecu občane razburjajo idejne rešitve protipoplavne zaščite tega našega edinega naseljenega otoka. Direkcija RS za vode je v pilotnem projektu iskala rešitve protipoplavne zaščite in jih prvič javno predstavila občanom sredi oktobra, pri tem pa doživela buren odklonilen odziv. 79 občanov je podpisalo peticijo proti predlagani rešitvi, nasprotujejo, da bi naselje na otoku ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih zagatnih sten. Kljub civilni pobudi, se je občinski svet ta teden izrekel za podporo projektu za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti otoka, saj morajo do 21. novembra Direkciji posredovati odgovor, ali so za ali pa odstopijo od protipoplavne zaščite. V Lokalnem času nam je o tem poročala Suzana Vahtarič

Prebivalci se bojijo, da bi predlagane protipoplavne rešitve spremenile značilno in turistom tako privlačno veduto otoka.

V dolenjskih Benetkah, v Kostanjevici na Krki, v zadnjem mesecu občane razburjajo idejne rešitve protipoplavne zaščite tega našega edinega naseljenega otoka. Direkcija RS za vode je v pilotnem projektu iskala rešitve protipoplavne zaščite in jih prvič javno predstavila občanom sredi oktobra, pri tem pa doživela buren odklonilen odziv. 79 občanov je podpisalo peticijo proti predlagani rešitvi, nasprotujejo, da bi naselje na otoku ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih zagatnih sten. Kljub civilni pobudi, se je občinski svet ta teden izrekel za podporo projektu za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti otoka, saj morajo do 21. novembra  Direkciji posredovati odgovor,  ali so za ali pa odstopijo od protipoplavne zaščite.

Rešitve na katere opozarjajo prebivalci in jih je v preteklosti zagovarjal tudi župan, je stroka izločila kot neprimerne.  Župan Ladko Petretič pravi, da so podporo svetnikov potrebovali, da projekt 'ne pade v vodo':

»Vse te predloge, ki je zdaj ta iniciativa dala meni, so predlogi izpred desetih let, ki sem jih dajal strokovnjakom, da bi izboljšali samo poplavno varnost. Vendar so nam dokazovali, da pač to ne vzdrži. Kako naprej? Mi smo danes to morali to narediti (sprejeti sklep občinskega sveta), da smo lahko sploh sogovornik proti državi, če ne bi jutri lahko samo sporočili v Ljubljano, s projektom je konec, tega si pa ne želim, nekako je treba pridit do nekega kompromisa, na silo pa res ne bomo delali.«

Za stroko je rešitev razlivnih površin v Krakovskem gozdu predraga in s prevelikimi posegi v naravo, poglobitev struge reke pa ne prinaša izboljšanja, je na predstavitvi idejnih rešitev utemeljeval direktor Direkcije RS za vode Roman Kramer:

»Stroka je iskala vse rešitve, ki bi pravzaprav pomenile, da bi vodo spravili mimo Kostanjevice na Krki. Res smo se potrudli, naredili več analiz in edina rešitev, ki bi temu zadostila, je praktično neizvedljiva in tudi zelo draga, se pravi da bi še eno Krko peljali skozi Krakovski gozd. Zato smo najdli za nas po mojem najbolj optimalno tehnično rešitev, da se večji del zaščiti te stavbe, te prebivalce z mobilnimi protipoplavnimi stenami, ki se namestijo samo v času nevarnosti, ko so poplave, drugače pa  na terenu, ker se zavedamo, da gre za kulturno dediščino, bi bil viden samo en 20 oz 30 cm širok betonski zid v nivoju trave oz tistega, kar je na območju...«

Suzana Vahtarić