Ena opaznejših sprememb v predlogu zakona o igrah na srečo je povečanje števila prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet prirediteljev.
V državnem zboru bodo na jutrišnji redni seji obravnavali spremembe zakona o igrah na srečo na predlog ministrstva za finance. Ena opaznejših sprememb je povečanje števila prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet prirediteljev. Belgijski strokovnjak na področju iger na srečo Philippe Vlaemminck ob tem opozarja, da večanje števila ponudnikov lahko negativno vpliva na odvisnost igralcev, prav tako pa bi sprememba lahko ključno vplivala na humanitarne organizacije, ki se preživljajo s koncesijskimi dajatvami. Z ministrstva ob tem odgovarjajo, da z večanjem ponudnikov pričakujejo večanje teh dajatev.
Philippe Vlaemminck je belgijski strokovnjak na področju iger na srečo, ki je prisostvoval pri vseh šestdesetih primerih pred sodiščem Evropske unije na to tematiko. Izpostavlja, da so igre na srečo tako po Evropi kot tudi drugod po svetu urejene na podoben način.
“Večinoma so loterijske igre oziroma igre na srečo državno regulirane. V nekaterih zveznih državah, kot je Nemčija, so regulirane celo po deželah. Podoben koncept kot v Evropi je opazen tudi v Združenih državah Amerike, kjer ima vsaka posamezna država možnost regulacije. To je osnoven koncept. V Evropski uniji je dodaten element še upoštevanje evropskega zakona, ki temelji na zagotavljanju koristi družbi. Unija je že leta 1992 sprejela odločitev, da je najbolje, da loterijske igre in igre na srečo ureja vsaka država posebej in ne EU.”
Z ministrstva za finance so v pisnem odgovoru pojasnili, da je cilj sprememb in dopolnitev zakona vzpostavitev pravnega okvirja in vpeljava evropske direktive.
Po novem bi na podlagi javnega razpisa koncesije za prirejanje iger na srečo podeljevali trikrat letno, prav tako bi odpravili zahtevo, da mora imeti družba za pridobitev koncesije sedež v Sloveniji. Poleg tega pa povečujejo tudi število prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet, kar bi po mnenju strokovnjakov lahko imelo posledice tudi na humanitarne, invalidske in športne organizacije, ki del dohodkov prejmejo s strani koncesijskih dajatev.
Ena takih je Slovenska Karitas, ki je s tega naslova za letošnje leto prejela skoraj poldrugi milijon evrov. Po mnenju generalnega tajnika Karitasa Petra Tomažiča bi sprememba zakona vodila v novo populariziranje iger na srečo. Prav tako se ne strinja z zniževanjem koncesijskih dajatev.Zaradi velike občutljivosti teh iger je tudi po njegovem mnenju nadzor nad prireditelji ključnega pomena, kar pa je najučinkoviteje z monopolom.
