Kraški biser sredi Zasavja ima vse, kar imajo najbolj znane kraške jame, obisk v jami pa je pravo adrenalinsko doživetje
Odkrivanje podzemnega sveta je sicer delo jamarjev in speleologov, a v tokratni Nedeljski reportaži se imamo priložnost tudi mi spustiti v brezno in občudovati podzemne kraške pojave. Pri tem ne bo šlo brez vrvi, vponk in plezalnih prijemov, saj je dostop do kraške jame, ki jo v katastru kraških jam Slovenije najdemo pod katastrsko številko 3893, dokaj težak. Da bi obiskali kraško jamo Štangovc, se nismo odpeljali proti Primorski, temveč proti Zagorju ob Savi - jama je namreč del zasavskega osamelega krasa. Ta kraški biser sredi Zasavja, pod Veliko skalo nad naseljem Kisovec, se nahaja na strmem pobočju, sredi gozdov in polj, do stalagmitov in stalaktitov pa pridemo šele, ko se spustimo po več kot 30 metrov globokem jamskem breznu. Brez jamarjev in domačinov na taki dogodivščini vsekakor ne gre. Naša vodnika sta bila domačin in jamar Alojz Klančišar ter jamar in reševalec Aleš Stanislav Stražar, oba iz Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale.
Spust v jamo Štangovc, ki je bila z občinskim odlokom leta 1997 zaščitena in razglašena za naravni spomenik, je torej mogoč le v spremstvu pravih jamarskih mojstrov in v polni jamarski opremi: v kombinezonu, s čelado s svetilko, rokavicami in plezalnim pasom, z metri vrvi in s številnimi oponkami in varovali. Vse to je sicer prav prišlo že na poti do vhoda v jamo: spust po zaradi deževja rahlo spolzkem, neuhojenem in zelo strmem pobočju je bil pravo malo doživetje. A ko premagaš prvo oviro in nato v rovu in breznu še strah pred temo in višino, je vse poplačano. Manjša kraška jama (dolžina 99 metrov) je namreč polna najlepših kraških pojavov: stalagnitov, stalaktitov, stebrov, zaves, ponvic ... Videli smo vse, razen prav posebnega prebivalca te jame: hrošča, ki živi le v tej jami in ga je med raziskovanjem jame odkril Andrej Kapla.
Podoživite spust v jamsko brezno v oddaji Nedeljska reportaža!
