Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

"Mediatorji so v zadnjem letu in pol postali nepogrešljivi člen pri zagotovaljanju dostopa do izobraževanja romskim otrokom v neformalnih naseljih", pove strokovni sodelavec pri RomEurope iz Pariza, Anthony Ikni.

Pot nas vodi od Severne Makedonije pa vse do Francije, seveda z vmesnimi postanki v Sloveniji. Začeli bomo v Severni Makedoniji, kjer Romi govorijo tri različna balkanska romska narečja: arli, ki je najbolj zastopano romsko narečje, džambaz in bugurdži.

Po zadnjem popisu iz leta 2002 naj bi v Makedoniji prebivalo okrog 54.000 Romov, ki so muslimanske veroizpovedi. Ti so v večini naseljeni v severni Makedoniji, predstavljajo pa 2,66 odstotka celotnega prebivalstva. Približno 3.800 prebivalcev oz. 0,2 odstotka celotnega prebivalstva se je opredelilo za tako imenovane Egipčane, ki romskega jezika ne uporabljajo za vsakdanjo komunikacijo. Pravijo, da je njihov materni jezik albanski ali makedonski. Po neuradnih podatkih naj bi v severni Makedoniji živelo od 80.000 do 260.000 Romov, kar predstavlja od 4 do 12 odstotkov celotnega prebivalstva. Dve največji skupini Romov sta tako imenovani Arlije in Gurbeti.

Predstavili bomo tudi delovanje krovne organizacije RomEurope iz Pariza, ki predstavlja vez med vladnimi insitucijami in romskimi organizacijami v Franciji. Koliko Romov živi v Franciji po uradnih podatkih ni znano, se pa ocene nekaterih institucij in organizacij gibljejo med 20 in 400 tisoč. Čeprav gre za organizacijo, ki večino časa namenja delu z romsko skupnostjo, delajo tudi z ostalimi manjšinami in tistimi, ki so se iz različnih razlogov znašli na robu družbe zaradi rasizma in diskriminacije.

»V naši organizaciji vedno govorimo o ljudeh, ki živijo v teh slabih bivanjskih razmerah, saj tam ne živijo zgolj Romi. Gre za vprašanje dostojanstva in revščine, ko govorimo o razmerah v teh neformalnih naseljih. Če se pojavi vprašanje diskriminacije, takrat smo primorani nasloviti tudi izzive romske skupnosti. Romi so diskriminirani samo zato, ker so Romi. In to vprašanje naslavljamo tudi na vlado, da tudi pri nas obstajajo romofobija, anticiganizem in rasizem. Slednji je še posebej zelo razširjen med večinskim prebivalstvom v Franciji. In vprašanje kako se spopasti s tem je potrebno vključiti v nacionalne načrte«, pove strokovni sodelavec pri RomEurope, Anthony Ikni.

Odpravili se bomo še v naselje Gazice v Cerkljah ob Krki ter v Maribor, kjer se je končalo delo že tretje skupine v programu socialne aktivacij Rominj. Tokrat skupina trinajstih Rominj je bila daleč najbolj uspešna, je povedala vodja programa pri Epeki Maribor, Jerica Loreci. Ena od udeleženk tokratne skupine, 24- letna Elizabeta Fetahi meni, da bi se tovrstnih programov Rominje morale udeleževati bolj pogosto.

Sandi Horvat