Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Kajetan Kovič (1931-2014) literat za vse generacije, »Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje«, Kiparka napovedala »surovo umetnost«, eden pionirjev slovenske radijske tehnike
Učitelj in pedagoški pisec Simon Rudmaš je v Celovcu študiral bogoslovje in bil pred 200 leti posvečen. Najprej je bil kaplan in katehet v Dobrli vesi in Št. Andražu, nato ravnatelj glavne šole v Celju, ravnatelj realke v Trstu ter nazadnje šolski svetnik in nadzornik v Celovcu. Pri svojem delu je začel uvajati praktično pedagogiko in študij pedagoške teorije. Poudarjal je nekatera povsem sodobna učna načela: učimo se za življenje, pouk naj bo sistematičen, postopen in nazoren; pri njem naj se uporabljajo učila in ponazorila. Z njegovim prizadevanjem so v Celovcu sezidali stavbo realke in osnovne šole ter odprli glasbeno šolo za izobraževanje bodočih slovenskih učiteljev. Napisal je tudi abecednik za slovenske nedeljske šole, za boljši pouk računstva v osnovnih šolah pa je leta 1851 objavil metodiko elementarnega računstva z dvema naslovoma: »Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje«. Simon Rudmaš se je rodil na današnji dan leta 1795 v Št. Vidu v Podjuni na Koroškem.
Kiparka in risarka Karla Bulovec Mrak je bila prva Slovenka, ki se je odločila postati kiparka. V Pragi se je vpisala na akademijo in študij končala predčasno. Zaradi osebnostne neuklonljivosti in zaverovanosti v svoj talent je doživela številne trpke trenutke. Pred 2. svetovno vojno se je posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa tudi naročnikov za izvedbo v odpornem materialu. Zaradi pomanjkanja sredstev nikoli ni mogla klesati v kamnu, dostopna ji je bila le ilovica. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala tako imenovano »surovo umetnost«, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Leta 1936 so spletke preprečile, da bi v bron odlili njen kip Antona Martina Slomška, ki danes stoji pri opatijski cerkvi v Celju, zato je prenehala kipariti in se je popolnoma posvetila risanju. Kiparka Karla Bulovec Mrak se je rodila leta 1895 na Bledu.
Elektrotehnik Rafael Eržen je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 – in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana 28. oktobra leta 1928. Rodil se je leta 1899 v Ložu.
Pred 90. leti se je v učiteljski družini v Mariboru rodil pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovič. Otroška leta je preživljal v Poljčanah, nato se je družina preselila v Hrastje – Moto pri Gornji Radgoni. Leta 1950 je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru in se nato vpisal na študij primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je leta 1965 tudi diplomiral. Na pesniško prizorišče je stopil skozi intimizem ob Tonetu Pavčku, Janezu Menartu in Cirilu Zlobcu v zbirki Pesmi štirih, ki je pomenila prelom s t. i. graditeljsko poezijo. Kasneje je izdal še zbirke Prezgodnji dan, Korenine vetra, Ogenjvoda in Labrador. Kot so zapisali kritiki, se je v tej zbirki njegov simbolizem osamosvojil, stkal je metafizični svet, ki ga enakovredno tvorijo narava, človek in zgodovina. Z Mačkom Murijem, Pikijem Jakobom, Zlato ladjo je osvojil otroke in njihove starše, prevajalsko delo pa je posvetil večinoma nemški, francoski, madžarski in hrvaški poeziji. *Posnetek je povedal leta 1996 ob izidu njegovega kratkega romana z naslovom Profesor domišljije, ki se dogaja v Ljubljani v predpotresnih mesecih leta 1895. Kajetan Kovič je za svoj opus prejel številne nagrade in priznanja, od Prešernove do Sovretove nagrade, bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
