Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mariborčan prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja, kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo, v Celovcu ustanovljena slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško, prihod Prekomorskih brigad
Avstrija je leta 1774 vpeljala osnovnošolsko obveznost za vse otroke, »katerih starši nočejo ali ne morejo plačevati domačih učiteljev«. Na današnji dan leta 1781 pa je z odredbo določila tudi kazni za starše, ki svojih otrok niso pošiljali v šolo. Šolobvezni so bili vsi otroci od šestega leta naprej, vendar le, če so stanovali do pol ure hoda od nje. Premožni starši so morali za kazen odšteti dvojno šolnino, revnejši pa opravljati različna javna dela, predvsem pri zidanju ali obnavljanju šolskih zgradb.
Leta 1802 se je v Mariboru rodil pravnik Johan Kaspar von Seiller. Po gimnaziji v rojstnem mestu je v Gradcu in na Dunaju študiral pravo, tam je leta 1823 tudi promoviral. Po marčni revoluciji je postal predsednik dunajskega mestnega sveta in leta 1851 za dva mandata ‒ do 1861. ‒ prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja. V obdobju njegovih dveh mandatov so med drugim zasnovali prvo plinsko razsvetljavo avstrijske prestolnice, porušili srednjeveško obzidje in načrtovali Ring, regulirali Donavo ‒ od takrat veliko manj ogroža mesto ‒ ter vzpostavili železniško povezavo Dunaj–Salzburg–München. Johan Kaspar von Seiller je bil častni občan Gradca, Budimpešte, Zagreba in Maribora; tam so mu leta 2012 na Vojašniškem trgu postavili spominsko znamenje.
20. oktobra 1907 je bila na pobudo celovškega stolnega kaplana dr. Lamberta Ehrlicha ustanovljena Slovenska krščanskosocialna zveza. Njen namen je bil ustanavljati ter finančno in moralno podpirati nepolitična društva, nastala na podlagi krščanskosocialnih načel, ter skrbeti za izobraževanje koroških Slovencev v krščanskem in narodnem duhu. V avstrijski stanovski državi je morala Slovenska krščanskosocialna zveza spremeniti svoja pravila in se leta preimenovati v Slovensko prosvetno zvezo. Oktobra 1939 so se krajevna društva preimenovala v slovenska kulturna društva, aprila 1941 pa so Slovensko prosvetno zvezo in 43 vanjo vključenih društev prepovedali in zaplenili njihovo premoženje. Prvi povojni občni zbor je bil marca 1946. Ko so po vojni o kulturni politiki prvič soodločali predstavniki leve politične opcije, je zaradi ideološkega nasprotovanja 12. marca 1948 Joška Tischlerja zamenjal Franci Zwitter, zamenjani pa je postal predsednik leta 1949 ustanovljenega Narodnega sveta koroških Slovencev. Del članstva, ki je želel, da tudi povojno kulturno delovanje dosledno temelji na koroški slovenski tradiciji in katoliškem verskem izročilu, pa je 30. decembra leta 1953 ustanovil Krščansko kulturno zvezo.
Prekomorske enote v narodnoosvobodilni vojni so bile partizanske vojaške formacije, sestavljene iz nekdanjih internirancev, konfinirancev, zapornikov, pripadnikov posebnih kazenskih enot, nekdanjih vojakov italijanske in nemške vojske in drugih, ki so med drugo svetovno vojno prišli v baze v južni Italiji in Severni Afriki. »Prekomorcev« je bilo skupaj 35.000, od tega 27.000 Slovencev, drugi pa so bili istrski Hrvati, Dalmatinci in Črnogorci. Prva prekomorska brigada je bila ustanovljena na današnji dan leta 1943 v Carbonari v Italiji. V naslednjih dveh mesecih so jo po skupinah prepeljali v srednjo Dalmacijo; tam je najprej dobila obrambne naloge na otokih, pozneje pa je nadaljevala bojno pot v notranjost zasedenega ozemlja.
