V drugi epizodi jesenskega cikla serije "V omrežjih zvokov" raziskujemo, zakaj se nekateri neprijetni zvoki usedejo v naš spomin in ga zdramijo, ko se znova oglasi kaj podobnega. Kaj pa zvoki, ki jih slišimo, pa jih v resnici ni? Lahko glasba in zvočna terapija pomagata tudi pri psihiatričnih boleznih? O tem se pogovarjamo s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin.

S psihiatrinjo dr. Arijano Turčin o tem, kako lahko zvoki potencirajo napetost in nevarnost

V drugi epizodi jesenskega cikla serije V omrežjih zvoka raziskujemo, zakaj se nekateri neprijetni zvoki usedejo v naš spomin in ga zdramijo, ko se znova oglasi kaj podobnega. Kaj pa zvoki, ki jih slišimo, pa jih v resnici ni? Lahko glasba in zvočna terapija pomagata tudi pri psihiatričnih boleznih? O tem se pogovarjamo s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin.

"Zvoki sami po sebi nas lahko strašijo, še posebno, ko so bolj v kompleksni formi. Imamo izkušnjo, da se prav z zvočno kuliso v filmih, na primer, potencira neka nevarnost, napetost, če gledamo samo zvočno sliko, morda ne bi bili toliko pod adrenalinom."

Naša amigdala je pripravljena na boj ali beg, obenem pa so omrežja limbičnega sistema povezana z našim spominom. Tako kot nas zvoki valov in galebov spomnijo na poletje, lahko bobnenje ali žvenketanje obudi travmatične spomine.

"Ko so leta 1994, 1995 granatirali Zagreb, sem bila tam. Mesto je bilo pred tem vedno glasno in bučno, a ko je padla granata in bila naznanjena splošna nevarnost, se je vse umirilo. Nastopila je neprijetna tišina, ki je bila moteča in je bila znak za to, da se nekaj neprijetnega dogaja, da se dogaja nekaj,  česar si ne želimo. Ta moment sem si zapomnila za vse večne čase".

Z Arijano Turčin sva se pogovarjala Luka Hvalc in Mojca Delač.

Anketo je posnela: Neža Borkovič.

VEČ O PROJEKTU B-AIR in aktualnih oddajah.

PRIPOROČAMO V POSLUH :

FREKVENCA X: Zvoki- slišne krajine mest 

Cikel V omrežjih zvoka nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.

Mojca Delač