V tokratni rubriki Lokalni čas smo se podali v URI Soča v Ljubljani. Pogovarjali smo se z mag. Klemnom Grabljevcem, vodjo Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji.

Ker so v tokratnem jutru glavni možgani, se odpravljamo na Inštitut, kjer jim pomagajo, ko življenje prinese različne preizkušnje

V tokratni rubriki Lokalni čas smo se podali v URI Soča v Ljubljani. Pogovarjali smo se z mag. Klemnom Grabljevcem, vodjo Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, ki pove, da življenje in delo na inštitutu nikoli ne zamre, saj je osebje prisotno 24 ur na dan:

"Ob jutranjih urah sestre že pričnejo z jutranjo nego bolnikov. Zakaj tako zgodaj? Zato, da so bolniki, ki so v pretežni meri nepremični, ob osmi uri pripravljeni za vključitev v terapevtske programe. Bodisi za vadbo v fizioterapiji, v delovni terapiji, pri logopedu, psihologu ali socialnem delavcu. Jutranja nega pa ni pasivna, temveč je predvsem učenje bolnikov in zato je to postopek, ki vzame še več časa. Nekaj je bolnika obleči, mu umiti zobe, ga pripraviti, da gre na stranišče, drugo pa je, da ga tega znova naučimo. Seveda pa niso vsi popolnoma nesamostojni. Nekateri so tudi že zmožni poskrbeti sami zase."

Oddelek, ki ga vodi, mag. Grabljevec imenuje Babilon, saj obravnavajo 10-15 diagnoz povezanih z možgansko poškodbo.

"Znani smo po tem, da obravnavamo bolnike s hudo travmatsko, s hudo poškodbeno okvaro možganov. Se pravi osebe, ki so v prometnih nesrečah, v drugih dogodkih, pri športu utrpele udarnine, obtolčenine možganov. Edini v Sloveniji izvajamo rehabilitacijo oseb z multiplo sklerozo, potem so tu bolniki s parkinsonizmom ter bolniki po zdravljenju in posegih zaradi možganskih tumorjev. Potem pa druge stvari, kot so vnetja možganov, posledica hipoksičnih možganskih okvar, rehabilitiramo tudi osebe s cerebralno paralizo."

Pri  svojem delu je mag. Grabljevec vsak dan neločljivo povezan z možgani:

"Možgani so neverjeten organ. Prav ta organ me je pritegnil k delu. Na eni strani zaradi svoje pomembnosti, ključnosti v človeškem življenju, na drugi pa zaradi skrivnostnosti in še vedno neraziskanosti njihovega delovanja in mehanizmov uspešnega zdravljenja. Možgani so zelo majhen organ, zavzemajo 2-3 odstotke teže osebe. So absolutni in edini gospodar našega telesa, hkrati so pa neverjetno ranljivi. So majhna želatinasta kepica, ki je skrita v lobanji. Zaprta v kletko, ki jo brani pred poškodbami iz okolice. Ko je poškodba res huda, ta zaščita odpove. Možgani so nezamenljivi. Mineva okrog 50 let od prve presaditve človeškega srca. Možganov ne bomo presajali nikoli. Zdravljenje možganov je še vedno neznanka."

In primerjava rehabilitacijskega oddelka v URI Soča s podobnimi ustanovami po svetu?

"Imam srečo, da sem spoznal veliko primerljivih ustanov po svetu. Moram reči, da je naš oddelek, kar se tiče razmišljanja, pristopa k bolniku, tudi glede terapevtskih možnosti, enakovreden visoko povprečnemu oddelku za rehabilitacijo po poškodbah glave v razvitih delih sveta. Seveda, iz čisto objektivnih razlogov, kot je relativno slaba organizacija dela v zdravstvu in šibka kadrovska oprema je pa tisto, kar nas loči od vrhunskih centrov. Znanje vsakega posameznika, pripravljenost za delo z bolniki in zavzetost so na vrhunskem nivoju. A do same vrhunskosti nam manjka tisto, česar sami ne moremo vključiti."

Mojca Delač, Peter Močnik