Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi. Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij, nas je vTorkovem kvizu popeljala v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne.
Konzorcij je svoja vrata (prvič) odprl leta 1961, takrat še na naslovu Titova 3
Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi. Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij, nas popelje v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne. Obisk je bil namreč po navadi takšen:
"So delali na principu pultne prodaje. Se pravi, si prišel h knjigarju, povedal, kaj želiš, in potem si bil postrežen. To, da si lahko stopil zraven polic in sam izbiral, je bila novost, ki so jo vpeljali v Konzorciju. Pa se je potem kar dobro razširila povsod."
Kako pa je bilo v Konzorciju?
"Knjigarna je že takrat pravzaprav imela kar nekaj prostora za to, da so se ljudje lahko usedli. Za današnje čase nepredstavljivo je, da so ljudje takrat v knjigarni lahko tudi kadili. In je bila knjigarna na trenutke grozljivo zakajena. Ampak tako je to bilo. Veliko obiskovalcev se je lepo udomačilo na oddelku, listalo in prebiralo knjige ob cigareti. Pa še kakšno kavo smo jim postregli."
Sicer pa je takrat poleg slovenske produkcije kupec lahko v knjigarni našel tudi jugoslovansko in tujo literaturo ter "presenetljivo bogat oddelek s ploščami," še doda sogovornica.
