Tokrat se odpravljamo v eno najstarejših romskih naselij pri nas, ki te dni obeležuje 110 let obstoja. Pušča, ki se nahaja niti slabih 5 kilometrov stran od centra prekmurske prestolnice, v slovenskem in tudi širšem prostoru služi kot dober primer prakse, kaj vse je možno doseči v naselju, ki je nekoč navzven spominjal le na manjši zaselek. S predstavnikom romske skupnosti v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota, Darkom Rudašem, smo se pred nekaj dnevi sprehodili skozi naselje. Srečali smo se pri vrtcu, se odpravili mimo nogometnega igrišča do večnamenske dvorane, zavili po ulicah naselja mimo trgovine, gostinskega bara in gasilskega doma. Vse to premore naselje kot je Pušča.
"Vse se je začelo s tistim, ki je prvi tukaj kupil zemljo", v pogovoru skozi naselje pripoveduje predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu občine Murska Sobota, Darko Rudaš.
V tokratni oddaji smo večino časa preživeli v enem najstarejših in največjih romskih naselij pri nas, ki je minuli teden praznovala 110. obletnico obstoja. Pušča, ki se nahaja niti slabih 5 kilometrov stran od centra prekmurske prestolnice, v slovenskem in tudi širšem prostoru služi kot dober primer prakse, kaj vse je možno doseči v naselju, ki je nekoč navzven spominjal le na manjši zaselek. S predstavnikom romske skupnosti v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota, Darkom Rudašem, smo se pred nekaj dnevi sprehodili skozi naselje. Srečali smo se pri vrtcu, se odpravili mimo nogometnega igrišča do večnamenske dvorane, zavili po ulicah naselja mimo trgovine, gostinskega bara in gasilskega doma. Vse to premore naselje kot je Pušča. Darko Rudaš se je tu rodil in še danes živi s svojo družino, zato je toliko bolj vesel, da skupaj z vaščani obeležujejo in praznujejo tako visok jubilej.
»Prvi mejnik je bila zagotovo kupljena zemlja. Prvi, ki je prišel na Puščo, je zemljo tudi kupil. Eden naslednjih večjih mejnikov v zgodovini naselja zagotovo predstavlja vrtec, ki je svoja vrata odprl leta 1962 in služi kot trden temelj pomena izobrazbe za naše otroke in vse tiste, ki še prihajajo za nami. Naslednji večji mejnik smo doživeli leta 2002, ko je Pušča postala, kot edino romsko naselje v Sloveniji, krajevna skupnost«, izpostavi Darko Rudaš.
Na Pušči so dom našli romska glasbena in plesna tradicija in specifična romska kulinarika, ki služijo kot dobra podlaga za razvoj turizma. V nastanku je romska tržnica – »romano pijaci«, kjer bodo obiskovalci lahko videli in poskusili vsega kar ponuja romska kultura. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili skozi naselje in izvedli zanimive zgodbe iz preteklosti. Na turistični poti se bodo lahko ustavili pod starim borom, kjer bodo začutili posebno energijo. Turistična ponudba naj bi naselju prinesla dodano vrednost, prebivalcem pa nove izkušnje in zaslužek.
Da so pozitivni premiki že bili storjeni, ki lahko služijo kot dober primer ostalim naseljem v okoli, pritrjuje profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jernej Zupančič. Ta je pred leti obiska večino romskih naselij po državi, razmere in izzive v njih pa zabeležil v knjižni izdaji Romi in romska naselja v Sloveniji. Na slavnostni prireditvi na Pušči minuli petek je med drugim izpostavil, da ko govorimo o Pušči kot primer prostorskega razvoja v lokalnem okolju, je Pušča pionir.
