Pašta in testenine v različnih kulinaričnih sistemih

Človek že dolgo ne nabira in išče hrane več le v neobljudeni naravi, prav nasprotno, dolgo je že od takrat, ko jo je najdeval v divjini in bil glavni predator v njej. Z najrazličnejšimi postopki in tehnologijami zna hrano pridelati in pripraviti sam. Med verjetno najbolj razširjenimi jedmi v nam bolj znanem svetu zahoda in med kulturami, ki so izšle iz današnjega pretežno arabskega in azijskega sveta, so tiste, ki so nastale iz različnih vrst žita. Tokrat se podajamo raziskovat pašto, nekateri bi rekli ali zapisali: testenine; zgodbo o špagetih v paradižnikovi omaki, ki je nastala v območjih mita in zgodovine. Izhodišče pogovora z dr. Bojanom Baskarjem, s sociologom in socialnim antropologom s Filozofske fakultete v Ljubljani, je knjiga Špageti v paradižnikovi omaki medievalista in italijanskega zgodovinarja Massima Montanarija, ki na kulturnozgodovinski podlagi za poglavji zgodb o špagetih stika po vozliščih civilizacij od antike do danes ali kot zapiše dr. Baskar:

Avtor po eni strani s prodorno analizo razbije celo vrsto predstav, ki so o špagetih in njihovem izvoru nastali v več stoletjih. Ne ustavi se pri dekonstrukciji in popravljanju splošno sprejetih toposov, temveč postavi pod vprašaj smiselnost iskanja izvora in pojasnjevalno vrednosti spoznanega izvora. Ugotavlja, da je veliko bolj smiselno, produktivno in zgodovinopisno upravičeno pokazati vlogo špagetov v konkretnih zgodovinskih okoliščinah, saj so bolj kot rezultat enega samega izvora rezultat večsmernega in multiplega kulturnega transferja. Montanarijev metodološki in konceptualni premislek je torej imenitno izhodišče za razpravo v vseh družboslovnih in humanističnih disciplinah. Naslavlja tako zgodovinarje kot antropologe, etnologe in sociologe. Izjemno metodološko sofisticirana in poglobljena razprava obeh besedil je napisana v lepem, jasnem in kulinarično kultiviranem jeziku, kar jo dela privlačno tudi za precej široko bralstvo, ne le družboslovno in humanistično. 

(Ob izdaji knjige Špageti v paradižnikovi omaki, spletna stran Studia humanitatis.)

Magda Tušar