V Drugem pogledu po navadi slišite priseljence, tiste, ki so se iz tujine preselili k nam in si tu ustvarili življenje. Danes bo pa Drugi pogled prvič slovenski, ponudil ga bo Slovenec, ki živi v tujini. Kako je biti priseljenec v Singapurju, je med drugim Darja Pograjc vprašala Ahmeda Pašića, doktorja socialne antropologije.
Jeseničan Ahmed Pašić se je v Singapur preselil pred osmimi leti
Delo od doma je od marca lani realnost Ahmeda Pašića, doktorja socialne antropologije, ki se je v Singapur preselil pred približno osmimi leti. Šele zdaj v podjetju, kjer je zaposlen, počasi pripravljajo teren za občasno vračanje sodelavcev (po skupinah) v pisarno. "Pazljivi so zaradi slabe izkušnje s sarsom," razloži. Nič čudnega torej, da ga ob pristanku čaka:
"Dva tedna karantene v hotelu. To je vse na tvoje stroške, tudi testi in hrana. Da ne govorim o tem, da vrat sobe ne smete odpreti. Se pravi, ste na tistih 20 kvadratih in to bo vaše bivališče za dva tedna. Ta karantena bo mene stala približno od 1300 do 1400 evrov. Najmanj!"
Singapur in Slovenija naj bi bili precej čisti državi. Ampak če pogledaš pod površje, imata obe državi še vedno težave na tem področju, razloži Pašić. Imajo pa Singapurci moderno sežigalnico biološko razgradljivih odpadkov in precej inovativen način "odlaganja" pridobljenega pepela:
"Res je, to je genialno! Ladja vsak dan ta pepel odnese na otok, ki je kakšnih 15, 20 km južno od glavnega otoka, in potem tam to posipajo. Na podlagi tega pepela gradijo otok, to potem tudi ozelenijo in vi lahko kot turist pridete na ta otok in si to tudi ogledate."
Zakaj je Singapur "kraljestvo hrane", kako potrpežljivi ter vztrajni so Singapurci in zakaj sogovornik tam pogreša domačo kavo, pa izveste v posnetku.
